Računskemu sodišču bi bilo treba dodeliti pristojnosti, ki jih imajo inšpektorji po zakonu o inšpekcijskem nadzoru. Še posebno bi mu bilo treba dodeliti pristojnosti, ki so zapisane v oddelku "ukrepi inšpektorjev". To bi bilo treba narediti zaradi tega, ker je računsko sodišče zdaj "brezzobi tiger", katerega ugotovitve nimajo v praksi nobenega učinka. Ta predlog je vlada dobila prek spletne strani Predlagam vladi.
Zgolj preslikava pristojnosti inšpektorjev ni primerna
Na ministrstvu za finance so na ta predlog odgovorili s pojasnilom, da zgolj preslikava pristojnosti inšpektorjev, zlasti iz poglavja "ukrepi inšpektorjev", iz več razlogov ni primerna. Računsko sodišče je namreč z ustavo opredeljeno kot neodvisen in najvišji organ kontrole državnih računov, državnega proračuna in celotne javne porabe. Iz tega "izhaja, da njegove vloge ni mogoče zreducirati na vlogo inšpiciranja zakonitosti javne porabe (za kar obstaja proračunska inšpekcija kot del izvršilne veje oblasti), saj gre za najvišji organ kontrole javne porabe".
Računskemu sodišču bi bilo treba dodeliti pristojnosti, ki jih imajo inšpektorji po zakonu o inšpekcijskem nadzoru
Položaj računskega sodišča po razlagi ministrstva za finance lahko primerjamo s položajem ustavnega sodišča, kar pomeni, da računsko sodišče v določeni meri samo določa konkretne zadeve, ki jih bo obravnavalo glede na pomembnost, oceno tveganja in podobno. To je "vse skladno z njegovim ustavnopravnim položajem in mednarodno prakso podobnih vrhovnih revizijskih institucij". Računsko sodišče tako opravlja revizije in ne inšpekcijskih pregledov.
Ker gre v primeru računskega sodišča za z ustavo opredeljen neodvisen organ, ki je ločen od treh vej oblasti ter od lokalne in državne ravni oblasti, in katerega delovanje se podrobneje določi z zakonom, je po pojasnilih ministrstva za finance pri spreminjanju zakona o računskem sodišču potreben najširši družbeni konsenz in konsenz nosilcev izvršilne, sodne in zakonodajne veje oblasti.
"Računsko sodišče s svojo neodvisnostjo predstavlja pomemben del v mehanizmu vzvodov in ravnovesij (checks and balances) med izvršilno, sodno in zakonodajno vejo oblasti," razlagajo na ministrstvu za finance. Na ta način je po njihovih besedah mogoče prek kontrole državnih računov, državnega proračuna in celotne javne porabe omogočiti javno finančno odgovornost posameznih organov, ne da bi posegli v njihovo neodvisnost in izvirne pristojnosti.
Bodo potrebne spremembe zakonodaje in vloge računskega sodišča v ustavnem sistemu?
Na Večeru smo za stališče prosili še kabinet predsednika vlade in prejeli odgovor ministrstva za finance. Na vprašanje, kako bi lahko zagotovili, da bi bile odločitve računskega sodišča za revidirance bolj zavezujoče, kot so sedaj, da bi recimo za tiste, ki njegovih predlogov ne upoštevajo, uzakonili sankcije, so nam na ministrstvu pojasnili, da iz neodvisnosti računskega sodišča od izvršilne, sodne in zakonodajne veje oblasti izhaja tudi omejenost sankcij, ki jih računsko sodišče ob ugotovljenih nepravilnostih lahko izreka. "Ker imamo z ustavo in zakoni urejeno imenovanje in razrešitev ministrov ter predsednika vlade, volitev in prenehanje mandata poslancev, imenovanje ter razrešitev sodnikov, in izvolitev ter prenehanje funkcije županov ter občinskih svetnikov, lahko računsko sodišče zgolj pozove pristojni organ k razrešitvi odgovornih oseb, ne more pa jih razrešiti samo," razlagajo na ministrstvu za finance.
Za bolj proaktivno ukrepanje
Zanimalo nas je še, ali razmišljajo o tem, da bi organizirali javno razpravo, kako računskemu sodišču, ki ga mnogi zdaj vidijo kot "brezzobega tigra", dati "zobe". Na ministrstvu za finance so nam zagotovili, da bodo v prihodnosti spremljali forume strokovnih razprav in znanstvene prispevke uveljavljenih strokovnjakov ter primerljiv razvoj tovrstnih institucij v tujini. "Pri tem želimo, da bi se vsi v politični in splošni kulturi upravljanja z javnimi sredstvi v večji meri zavedali strokovne in sporočilne vrednosti ugotovitev računskega sodišča in vsak na svojem področju ustrezno proaktivno ukrepali," so nam še pojasnili. Zagotovili so nam, da se nameravajo glede morebitnih sprememb zakona o računskem sodišču posvetovati z novo predsednico sodišča in njeno ekipo.
Brez ustreznih sprememb zakona o računskem sodišču in spremembe same vloge računskega sodišča v ustavnem sistemu je po njihovih besedah težko doseči, da bi bile odločitve računskega sodišča še bolj zavezujoče, kot so. "Treba se je namreč zavedati, da imajo sankcionirane osebe ustavno pravico do pritožbe in pravico sodnega varstva, pri čemer si je težko zamisliti neodvisnost računskega sodišča od sodne veje oblasti, če slednja odloča o pritožbah zoper njegove sankcije," so nam pojasnili na ministrstvu za finance.
