Aktivisti Greenpeacea iz osmih držav so danes prekinili mednarodno jedrsko konferenco NENE, ki se odvija v portoroškem hotelu Bernardin. Med govorom državnega sekretarja za nacionalni jedrski program, Danijela Levičarja, je Greenpeace aktivistka razpela transparent s sporočilom Elite fantazirajo, ljudje plačujemo, pred hotel so postavili tudi sode, ki simbolizirajo jedrske odpadke.
"Na prihajajočem referendumu se bomo volivci in volivke novembra letos izrekali o izgradnji drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem (JEK2). Greenpeace Slovenija zadnje mesece glasno opozarjamo na pomembnost razrešitve vseh neznank pred referendumsko odločitvijo. Eno od najpomembnejših vprašanj, za katerega verjamemo, da bi se pred referendumsko odločitvijo moral razrešiti, so vprašanja, vezana na financiranje novega jedrskega reaktorja. Kdo bi jedrski reaktor plačal, ali se bi v financiranje vpletla država, kakšne posledice bi to prineslo za državljane in državni proračun in ali si bi JEK2 za izvoz postavili tujci?" sprašujejo aktivisti.
Projekti jedrskih elektrarn imajo v primerjavi z drugo energetsko infrastrukturo zelo specifičen profil tveganja investicije zaradi visokih začetnih kapitalskih zahtev in tudi dolgotrajne gradnje. Iz pregleda trenutnih in predvidenih modelov financiranja jedrskih reaktorjev po Evropi, pa izhaja, da so v zadnjih desetletjih stroški jedrskih elektrarn stalno naraščali, dodajajo in navajajo: "Na primer, stroški projekta Temelín na Češkem so se povečali z 29 milijard čeških kron na 109 milijard ob zaključku projekta leta 2001. Podobno so se stroški projekta jedrske elektrarne Belene v Bolgariji, sprva ocenjeni na slabe 4 milijarde evrov, povečali na 10-12 milijard evrov, kar je kasneje privedlo do odpovedi projekta. Na Slovaškem so se stroški dokončanja Mochovce 3 in 4 povečali s približno 3 milijarde evrov leta 2008 na preko 6 milijard ob priklopu na omrežje leta 2023."
Projekti izgradnje novih jedrskih elektrarn v veliki meri postanejo ekonomsko upravičeni le, če država sodeluje pri zmanjševanju tveganja naložb za zasebne vlagatelje – bodisi prek jamstev za posojila, ali različnih oblik državnega (so)lastništva, kar izhaja iz nedavno izdanega Greenpeaceovega poročila Fission for Funds.
''Številni primeri iz Evrope in Združenih držav Amerike kažejo, da so jedrski projekti finančno vzdržni le, če država sodeluje pri zmanjševanju tveganja finančnih naložb in tudi, kako takšni in drugačni modeli sodelovanja države dolgoročno povsem zaustavijo ostale prave okoljske ukrepe'', je še dodala Sara Kosirnik iz omenjene organizacije.
Konferenca, na kateri bodo razpravljali številni strokovnjaki jedrske tehnologije, bo v Portorožu do petka. Društvo jedrskih strokovnjakov Slovenije mednarodno konferenco Nuclear Energy for New Europe 2024 (Jedrska energija za novo Evropo 2024) prireja že 33-ič, na njej pa se je zbralo okoli 230 vodilnih jedrskih strokovnjakov iz znanstveno-raziskovalnih ustanov, industrije in upravnih organov iz več kot 27 držav Evrope in vsega sveta ter iz številnih mednarodnih organizacij na področju jedrske energije. Na petdnevni konferenci, ki bo trajala do petka, bodo predstavili in razpravljali o najnovejših dosežkih jedrske znanosti in raziskav ter o vlogi jedrske energije v obstoječih in prihodnjih nizkoogljičnih mešanicah za zanesljivo oskrbo z električno energijo in toploto.
