Proračun za leto 2020: Rebalans z rekordno porabo in primanjkljajem sprejet

Poslanci državnega zbora so z 49 glasovi za in 31 proti sprejeli rebalans državnega proračuna za letošnje leto. Rebalans je bilo treba pripraviti, ker je bil proračun za leto 2020, ki ga je državni zbor sprejel novembra lani, pripravljen pred epidemijo novega koronavirusa, zato ni vključeval sredstev za financiranje protikoronskih ukrepov.

Rebalans so danes podprli poslanci koalicijskih poslanskih skupin SDS, NSi, SMC in Desusa ter poslanci opozicijske SNS. Jožef Horvat (NSi) je ugotavljal, da se je vlada v primerjavi z drugimi članicami EU odzvala na epidemijo odlično. "Vlada je poskrbela za ljudi, delovna mesta in gospodarstvo," je dodal Marko Pogačnik (SDS).

Proti so glasovali poslanci opozicijskih poslanskih skupin LMŠ, SAB, SD in Levice. "Rebalansa, ki niža sredstva za znanost in raziskave, izobraževanje, štipendije, programe aktivne politike zaposlovanja in kulturo ter zmanjšuje sredstva institucijam, ki opravljajo pomembno nadzorstveno funkcijo, na drugi strani pa se po našem mnenju nepojasnjeno in prekomerno zadolžuje, ne moremo podpreti," je glasove proti utemeljil poslanec LMŠ Igor Peček.

Ukrepi za omejitev posledic epidemije naj bi stali 2,6 milijarde evrov, doslej pa je bila po pojasnilih vlade izplačana nekaj več kot polovica tega zneska. "Kako in za kakšne namene bo vlada do konca leta porabila približno 1,3 milijarde evrov proračunskih sredstev?" je spraševal Miha Kordiš (Levica).

Matjaž Han (SD) pa se ne more znebiti občutka, da se nekaterim področjem odvzemajo proračunska sredstva zaradi ideologije. Nesprejemljivo se mu zdi denimo, da se zmanjšujejo sredstva za kulturo in znanost. Po besedah Maše Kociper (SAB) "imamo rekordno porabo, rekorden primanjkljaj, rekordno zadolžitev", kar ne bi bilo slabo, če bi v nadaljevanju sledila gospodarska rast in okrevanje. "A skozi ta rebalans ne vidimo, kako boste to naredili," je povedala.

Z rebalansom se sicer najbolj povečujejo dodeljena sredstva tistim ministrstvom, katerih stroški so se zaradi epidemije najbolj povečali, to pa so ministrstva za finance, za delo, za zdravje ter za gospodarski razvoj in tehnologijo. Ministrstvo za finance ima zdaj na voljo 4,6 milijarde evrov, kar je 2,1 milijarde evrov več, kot je bilo predvideno v proračunu, sprejetem novembra lani. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je z rebalansom dobilo dodatnih 594 milijonov evrov in ima zdaj na voljo 2,2 milijarde evrov. Proračun ministrstva za zdravje se je z rebalansom povečal za 140 milijonov evrov na 336 milijonov evrov, proračun ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo pa za 139 milijonov evrov na 456 milijonov evrov.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ima za financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti na voljo 272 milijonov evrov, kar je 22,5 milijona evrov manj, kot je bilo predvideno v proračunu, sprejetem novembra lani. Proračun ministrstva za kulturo se je z rebalansom zmanjšal za 8,3 milijona evrov.

Ob upoštevanju visokih stroškov, ki jih ima država zaradi epidemije, se potrebni obseg zadolževanja povečuje. Namesto za nekaj manj kot 1,6 milijarde evrov je letos za izvrševanje državnega proračuna potrebno financiranje v višini skoraj 7,3 milijarde evrov, piše v noveli zakona o izvrševanju proračuna, ki ga je državni zbor potrdil skupaj z rebalansom. Od tega se je država za nekaj manj kot 2,2 milijarde evrov že zadolžila. Do 1. oktobra mora vlada poslati v državni zbor še predloga proračunov za leti 2021 in 2022.