Timotej Milanov
Na ministrstvu za obrambo (MORS) pojasnjujejo, da se je na poziv za sodelovanje pri proizvodnji streliva odzvalo več kot 40 slovenskih podjetij, ki delujejo na področju obrambne industrije. Po preučitvi ponudb se bodo v naslednjih tednih odločili, na kakšen način bi se lahko vključila in kakšna bo pri tem vloga države.
Poziv MORS je bil objavljen, potem ko so bili v začetku marca v Stockholmu na neformalnem zasedanju obrambnih ministrov držav članic EU predstavljeni predlogi za povečanje kapacitet evropske proizvodnje streliva. Pri tem je cilj, da bi na letni ravni v EU proizvedli milijon 155-milimetrskih topniških izdelkov, pri čemer so stroški proizvodnje ocenjeni na okoli štiri milijarde evrov. Tudi predsednik vlade in največje koalicijske stranke, Gibanja Svoboda, Robert Golob je glede tega na zasedanju voditeljev držav članic EU v Bruslju dal pobudo, da bi morala pri proizvodnji streliva sodelovati tudi Slovenija.
Kot smo že poročali, so v Grozdu obrambne industrije Slovenije (GOIS) pojasnili, da v Sloveniji ni kapacitet za proizvodnjo municije večjega kalibra, o kateri potekajo dogovori in pobude na ravni EU: "Posledično gre za dolgotrajne in kompleksne investicijske cikle, ki so potencialno zanimivi, a nesmotrni brez zagotovil EU o sofinanciranju v proizvodnjo in o odkupu proizvedenega blaga."
Slovenski izvoz orožja narašča
So pa v Sloveniji številna podjetja, ki proizvajajo različne komponente, potrebne pri proizvodnji streliva. Po preučitvi ponudb bo tako ministrstvo organiziralo še srečanje, najverjetneje v obliki poslovne konference, na kateri bodo skupaj z zainteresiranimi podjetji razpravljali o možnostih proizvodnje streliva.
Po podatkih ministrstva za obrambo je slovenski izvoz vojaškega orožja in opreme v zadnjih petih letih naraščal. V letu 2022 je tako dosegel 36,6 milijona evrov, kar je največ v zgodovini samostojne Slovenije. Pri tem je največje vrednosti v kategoriji gladkocevnega in avtomatskega orožja dosegel izvoz v ZDA (2,8 milijona evrov), Brazilijo (1,4 milijona evrov) in na Filipine (1,2 milijona evrov). V kategoriji streliva in naprav za nastavljanje vžigalnikov pa je bil največji izvoz v Brazilijo (1,7 milijona evrov). V Ruando je Slovenija izvozila za 815 tisoč evrov izdelkov na področju specializirane opreme za vojaško usposabljanje.
Večina parlamentarnih strank podpira pobudo
Kakšno je stališče do pobude Roberta Goloba, smo povprašali tudi v drugih parlamentarnih strankah.
"Načeloma podpiramo pobudo za vključitev naše industrije v proizvodnjo streliva za Ukrajino. Ne razpolagamo pa s podatki o konkretnih slovenskih podjetjih, ki bi imela take kapacitete in vsa potrebna dovoljenja za tako proizvodnjo," pravijo v opozicijski Novi Sloveniji.
Iz SDS so sporočili zgolj, da pobudo podpirajo.
V Levici o Golobovi pobudi pravijo: "Slovenska industrijska kapaciteta ne bo bistveno prispevala k razpletu te vojne na bojišču, zato v Levici bolj favoriziramo dialog, usmerjen v diplomatsko rešitev spora. K temu lahko prispevamo s svojimi dobrimi diplomatskimi odnosi tako na vzhodu kot zahodu." Na vprašanje, ali bodo to temo odprli v koaliciji in kakšne bodo pri tem njihove zahteve, ne odgovarjajo.
V SD pojasnjujejo, da pobudo razumejo kot smer za uresničevanje zavez znotraj EU, ki jih je Slovenija skupaj z ostalimi državami članicami sklenila v podporo Ukrajini.
