Prodaje zemljišč: Šircelj ne bo sledil odločitvi sodišča. Židan: "Ministrstvo za finance kmetom povzroča škodo"

31.08.2021 06:00
Na ministrstvu pojasnjujejo, da bo njihovo stališče glede odmere davka pri prodaji zemljišč, ki so bila predmet komasacij, enako vsaj do morebitne spremembe zakona o dohodnini. Poslanec Socialnih demokratov pa meni, da s takšnimi potezami med ljudmi sprožajo dvom o potrebnosti zemljiških operacij in jih posledično zavirajo.
Dodaj med priljubljene.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj.
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Slovenija, Ljubljana, 11.03.2020, 11. marec 2020 Andrej Šircelj, kandidat za ministra za finance, govori na zaslišanju pred pristojno komisijo v DZ. državni zbor, politika Foto: Žiga Živulovič jr./BOBO Avtor: FABOBO - Avtor: FABOBO (foto: Žiga ŽivuloviČ/bobo)
Žiga ŽivuloviČ/bobo

Ministrstvo za finance, ki ga vodi Andrej Šircelj, ne bo sledilo odločitvi upravnega sodišča glede plačila dohodnine od dobička od kapitala pri prodaji zemljišč, ki so bila predmet komasacije.

Za marsikoga je ta odločitev presenetljiva, saj je junija letos prodajalec takega zemljišča z Goričkega na upravnem sodišču uspel s pritožbo zoper napačno odmero davka, potem ko so njegovo pritožbo na ministrstvu za finance zavrgli. Sodišče mu je namreč pritrdilo, da se kot datum pridobitve nepremičnine šteje datum dejanske pridobitve prvotnega zemljišča in ne datum izdaje pravnomočne odločbe o komasaciji. V tem primeru je prodajalec zemljišče pridobil z dedovanjem, torej se po odločitvi sodišča kot datum pridobitve šteje datum pravnomočnosti sklepa o dedovanju. To je pomembno zaradi tega, ker se davčna stopnja pri odsvojitvi nepremičnine znižuje na vsakih pet let imetništva, kar pomeni, da bi plačal manjši davek za prodajo zemljišča, ki ga je imel dalj časa v lasti. Če bi bil lastnik več kot 20 let, pa mu tega davka več sploh ne bi bilo treba plačati.

Na Finančni upravi RS so takrat pojasnili, da bodo sledili sklepu sodišča in popravili napako pri obračunu dohodnine, ki jo je sicer pritožnik preplačal za tisoč evrov. Po mnenju murskosoboškega odvetnika Jožeta Korpiča, ki je sprožil postopek, so v nekaterih drugih primerih zneski precej višji. Pri tem je njegova stranka že dobila povrnjen denar od preplačane dohodnine. "Vse komasacije so v bistvu enake in bilo jih je veliko," pravi Korpič, s katerim so po njegovih besedah že navezali stike tudi drugi prodajalci tovrstnih zemljišč, ki menijo, da jim je bila storjena krivica.

Poslanca zanima, kako bodo vrnili preplačani denar

V zvezi s tem je na vlado naslovil poslansko vprašanje poslanec Socialnih demokratov Dejan Židan in pri tem izpostavil podoben primer iz Dokležovja. Židan meni, da s takšnimi potezami ministrstvo med ljudmi sproža nepotreben dvom o potrebnosti zemljiških operacij in jih posledično zavira. Pri tem izpostavlja, da so zložbe kmetijskih zemljišč potrebne zaradi strukturnih sprememb v slovenskem kmetijstvu. Kot je zapisal, glede na odločitev sodišča ministrstvo za finance napačno tolmači zakon o dohodnini glede komasacij. Finančna uprava tako po njegovem mnenju kmetom neupravičeno zaračunava kapitalski dobiček in jim s tem povzroča finančno škodo. Židana je tako zanimalo, kaj bo ministrstvo v zvezi s tem storilo in kako bo povrnilo škodo v primerih, ko so zaradi tega zaračunali previsoko dohodnino.

Drugačno stališče ministrstva možno šele s spremembo zakona

Z ministrstva je prejel odgovor, da odločitvi sodišča ne bodo sledili, saj da se sodba nanaša na konkreten primer in konkretne okoliščine. Pri tem pojasnjujejo, da je pri razlagi določbe zakona o dohodnini, ki ureja čas pridobitve kapitala, treba upoštevati tudi določbo 94. člena, ki ureja odsvojitev kapitala. "Kot ena od oblik odsvojitve je določena tudi zamenjava kapitala, do katere pride tudi pri komasaciji ... Posamezni lastnik v okviru komasacije tako pridobi novo samostojno zemljiško parcelo, ki je prej ni imel v lasti in jo je pridobil z zamenjavo svojih zemljiških parcel," odgovarjajo na ministrstvu. Dodajajo še, da posamezne zemljiške parcele, ki so bile dane v komasacijski sklad, z vpisom lastnikov novonastalih zemljiških parcel v zemljiško knjigo prenehajo obstajati, zato je treba po njihovi razlagi pri določanju časa pridobitve kapitala obravnavati novopridobljeno zemljiško parcelo kot celoto. Zaradi navedenega pravijo, da se do ustrezne spremembe zakona o dohodnini stališče ministrstva glede tega vprašanja ne more spremeniti: "Bo pa ministrstvo navedeno problematiko preučilo v okviru bodočih sprememb zakona o dohodnini." Židan, ogorčen nad stališčem ministrstva, je na vlado že naslovil pobudo, s katero jo poziva k takojšnji odpravi takšne razlage zakonodaje.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.