Elizabeta Planinšič
Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je včeraj gostil srečanje ministrov za notranje zadeve procesa Brdo. Srečanje sta ob ministru Poklukarju z nagovori odprla evropska komisarka za širitev Marta Kos in evropski komisar za notranje zadeve in migracije Magnus Brunner. Notranji ministri in predstavniki držav procesa Brdo so v skupni deklaraciji podprli krepitev regionalnega sodelovanja v boju proti terorističnim grožnjam in pomembno vlogo mreže nacionalnih koordinatorjev za boj proti trgovini z ljudmi jugovzhodne Evrope pri nezakonitih migracijah. Ob tem so se zavzeli za enotno, usklajeno in odločno delovanje.
Prva tema srečanja je bila zagotavljanje varnosti in krepitev (regionalnega) sodelovanja v spremenjenih varnostnih razmerah in v boju proti terorističnim grožnjam. "Slovenija je zavezana skupni ideji Evropske unije, delimo skupne vrednote Evropske unije – solidarnost, vključevanje, skupne rešitve. To nas dela močne in odporne. Tudi v tem času, kjer na prvo mesto stopa varnost – ne samo Slovenije, ampak celotne Evropske unije," je po sestanku povedal minister Poklukar. Danes delujemo v spremenjenih varnostnih razmerah, je poudaril. "Govorim o novi varnostni realnosti. Zato je naše enotno in skupno delovanje še toliko bolj pomembno. Te evropske vrednote pa so bile tudi rdeča nit prve razprave ministrov Brdo procesa," je izpostavil minister.
Konec romantike
Ministri so se strinjali, da terorizem še vedno ostaja pomembna grožnja notranji varnosti v regiji. Zato je po besedah Poklukarja nujno, da se nanj odzovemo strateško, usklajeno in učinkovito. To je mogoče le ob podpori kakovostnih in takojšnjih informacij o stanju v regiji. Ob tem so se ministri strinjali tudi, da je nujno nenehno in hitro prilagajanje organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj na vse zaznane spremembe v kriminalnem okolju in sodobne varnostne izzive. Pri tem ne smemo zanemariti tudi skrb vzbujajočega trenda spletne radikalizacije, kar opažajo vse države. Ob tem je minister dejal, da je "konec romantike za nacionalnovarnostni sistem". Terorizem je ena od neposrednih groženj, zato je povezovanje vseh deležnikov, ki delujejo na tem področju, še kako pomembno, je še dejal.
Terorizem še vedno ostaja pomembna grožnja notranji varnosti
Železna tema tovrstnih srečanj, kot je sestanek notranjih ministrov Brdo procesa, pa je tudi pomen varnosti zunanjih meja in učinkovitega upravljanja migracij, saj teroristične skupine pogosto izkoriščajo migracijske tokove za infiltracijo svojih članov. "Okrepljeni nadzor zunanjih meja regije, sodelovanje z državami Zahodnega Balkana in usklajeno ukrepanje so ključni koraki v naši skupni strategiji," je poudaril minister in dodal, da krepitev varnosti na mejah ne pomeni le samega nadzora, temveč tudi razvoj naprednih metod identifikacije, uporabe biometrije in izboljšane koordinacije z agencijami, kot sta agenciji Frontex in Europol. Po besedah ministra Poklukarja je pomembno ukrepe, o katerih so govorili na konferenci, s poglobljenim sodelovanjem uspešno nadgraditi tudi v praksi. Nobena država, tudi Slovenija, se namreč proti globalnim grožnjam, kot je terorizem, ne more boriti sama. Ključna sta povezovanje in skupni odziv, je izpostavil minister.
Ambicioznejša strategija
Jugovzhodna Evropa prek tako imenovane zahodnobalkanske migrantske poti predstavlja eno ključnih smeri za poskuse neregularnega prečkanja meje EU. Evropska agencija za zunanje meje Frontex je sicer na omenjeni poti lani zabeležila 78-odstotni upad neregularnih prehodov na letni ravni. Slovenija, na to je treba spomniti, kljub temu ohranja nadzor na mejah z Madžarsko in Hrvaško. Tega je namreč oktobra 2023 uvedla zaradi poslabšanja varnostnih razmer na Bližnjem vzhodu in ocene o povečani nevarnosti terorizma. Takrat je namreč iz istih razlogov nadzor na meji s Slovenijo uvedla Italija, ki ga tako kot Slovenija vseskozi podaljšuje. Avstrija nadzor izvaja že zadnje desetletje.
Drugi del srečanja ministrov je bil namenjen razpravi o vlogi mreže nacionalnih koordinatorjev jugovzhodne Evrope za boj proti trgovini z ljudmi pri obravnavi problematike trgovine z ljudmi med mešanimi migracijskimi tokovi. Žrtve trgovine z ljudmi so v skupnem evropskem azilnem sistemu priznane kot posebej ranljiva skupina, ki zahteva posebno pozornost v celotnem azilnem in sprejemnem postopku. Izkušnje in dobre prakse Agencije EU za azil je delila izvršna direktorica agencije Nina Gregori. Ministri so se seznanili tudi z novo strategijo mreže 2025–2029, ki so jo koordinatorji za boj proti trgovini z ljudmi sprejeli na četrtkovem sestanku na Brdu. Ta je, poudarjajo na notranjem ministrstvu, ambicioznejša od prejšnje in se osredotoča na krepitev strateškega in operativnega sodelovanja v regiji, tudi pri skupnih preventivnih akcijah ozaveščanja, skupnih nadzorih na terenu in skupnem reševanju konkretnih čezmejnih primerov. "Boj proti trgovini z ljudmi je izredno pomembna naloga ministrstva za notranje zadeve in policije, kajti gre za zares žalostne zgodbe in ranljive skupine ljudi, kot so otroci in ženske," je še izpostavil Poklukar.
