Letos nas vreme prepogosto opozarja, naj se vendar zganemo! Malo smo zmedeni, čeprav smo dobili že veliko opozoril, pa ne samo letos, to že kar traja. Težko obrnemo misli iz ustaljenega toka, to zahteva napor!
In kaj naj naredimo? Morda je v tem glavna težava, da nimamo idej, kako se začeti prilagajati spreminjajočim se okoliščinam. Potihoma še vedno upamo, da so to le občasni dogodki, ki imajo neko pogostnost pojavljanja, in če jih je zadnje čase več, ni zlomka, da bo prišlo obdobje, ko bomo imeli mir pred njimi dalj časa in si bomo lahko oddahnili, sanirali škodo, zalizali rane in bo spet vse po starem.
Žal dejstva govorijo drugače. Ampak še vedno je glavno vprašanje, kaj lahko naredimo. Imamo dovolj znanja in sredstev za prilagajanje? Po mojem lahko marsikaj naredimo že brez pretiranega dodatnega vlaganja. Ozrimo se, na primer, na to, kako gradimo stavbe, kakšno kritino uporabljamo in podobno. Očitno postajajo vetrovi pri nas močnejši, kot so bili v preteklosti. Ne vsak dan, ampak ob nevihtnem vremenu. Morda bi bilo dobro, da določimo nove gradbene standarde, ki bi upoštevali možnost, pravzaprav realnost, močnih vetrovnih sunkov. Najbrž bi znali zgraditi stavbo, ki bi bila bolj odporna na močan veter, uporabiti kritino, ki je ne bi veter tako zlahka odtrgal, spremeniti obliko stavb tako, da bi lažje kljubovale takim razmeram. Mislim, da na Primorskem veter le stežka odkrije strehe starih hiš v krajih, kjer piha močna burja, saj so prilagojene hitrostim vetra nad sto kilometri na uro. Bomo tudi drugod začeli polagati kamne na streho, kot lahko to vidite v Vipavski dolini?
Seveda so tudi drugi prijemi, samo razmisliti je treba. Si predstavljate, kakšen posel bi letos naredil proizvajalec kritine, ki bi jamčil odpornost strehe na veter, recimo do sto km/h? Mogoče je pa to ena od idej za nov izdelek s skoraj zajamčenim prodajnim uspehom! Seveda bo nekdo komentiral, da bi bil tak proizvajalec morda zaslužkar, ki izkorišča stisko ljudi, a vsaj pri novih gradnjah bi morali začeti upoštevati spremenjene klimatske razmere. Pri toplotni izolaciji smo jih že začeli, a verjetno bolj zaradi vse višjih stroškov ogrevanja kot zaradi neke okoljevarstvene zavesti in strahu pred tem, da nas bi pozimi zeblo (poletno vročino si pač lajšamo s klimatskimi napravami, kar je najlažji izhod, je pa kamenček k povečani porabi energije, seveda). Če pogledamo še malo naokoli, se lahko vprašamo, kako smiselni postajajo drevoredi ob cestah. Neskončno so mi všeč, da ne bo pomote. Na Poljskem sem videl drevored iz stoletnih hrastov, dva sva jih komaj objela, pa ne vseh, spraševal sem se, koliko časa je trajalo, da so zrasli – kako star je moral biti tisti drevored! A za promet postajajo velika drevesa ob cestah in železnicah potencialna nevarnost, žal.
Res mi ne zmanjka idej, kajne?
Obiščite spletno stran brez oglasov.
