Življenje na Zemlji je prilagojeno razmeram - najbolje je, da so čim bolj enakomerne ali pa, da se spreminjajo počasi. Med letnimi časi so velike razlike, predvsem v temperaturi in količini sončne svetlobe, a razmere se, večinoma, spreminjajo dokaj postopno. Vsaka hitra in izrazita sprememba pa povzroči majhen (ali pa večji) šok, stres. Letos smo jih doživeli že kar nekaj. Dobro vemo, kaj povzroča stres ljudem. Z rastlinami in živalmi pa ni kaj dosti drugače. Le njihove težave poimenujemo drugače.{api_embed_photo_L30}661677{/api_embed_photo_L30}

Ljudem stres povzroča morda psihosomatske težave. Postajamo bolj nervozni, lahko nas začne boleti želodec, morda slabše spimo in podobno. Za svojo solato, ki sem jo posadil tam nekje sredi aprila, bi težko rekel, da jo boli želodec, pa čeprav se drži nekam poklapano, kot da bi se stisnila skupaj. Najbrž tudi ni nervozna, vsaj nič mi ni omenila v tej smeri. Samo rasti noče kaj dosti, torej se slabo počuti. Pa je ni zasnežilo, toliko meteorologa sem pa le, da sem sneženje predvidel. No, zadnje dni ji gre malo na bolje, a bojim se, da se bo ob zadnjih ohladitvah morda prehladila. Kajti nekateri ljudje okoli mene so se!

Vse bolj razširjeno postaja reklo, da se moramo prilagoditi podnebnim spremembam. Ampak kdo se jim lahko prilagodi in kako? Najlažje se jim prilagodimo ljudje. Kadar se nenadoma ohladi, se pač oblečemo, malo zakurimo, če ni več kurilne sezone, morda odstranimo sneg, da nas ne ovira. Če je prevroče, se izogibamo soncu, nekateri si hladijo stanovanje, gremo se morda ohladit v bazen, reko, morje … Pravzaprav nam po tej plati niti ni tako slabo. Razen če nas ne odnese povodenj ali nam zgori dom ob gozdnem požaru. Kako bomo pa koruzo prepričali, da bo rasla z manj vode in v pretirani vročini? Poskusite ji to dopovedati! Hladiti je ne moremo, lahko jo le zalivamo. Če jo imamo s čim. Ampak v sušah tudi vode običajno ni na pretek. Lahko se koruzi odpovemo. Toda a se ji res lahko? Kaj pa, če se bomo morali odpovedati tudi čemu drugemu, ker enostavno ne bo več pogojev za pridelavo? Morda orehom, ki so letos res katastrofalno pomrznili - koliko se jih bo posušilo?

Ljudje imamo navade, tradicije, ki se jim le težko odpovemo. Morda v naši kulinariki v prihodnje ne bo več orehove potice. Mogoče bomo začeli jesti alge, ker bo druge zelenjave premalo za vse. Alge niso ravno slovenska narodna jed, ampak dobro, v sili hudič še muhe je, alge so pa že boljše od muh, se strinjate? Če bomo izlovili oceane, tudi morske hrane ne bo več dovolj, število ljudi pa narašča. Stalež morskih živali in rastlin se zmanjšuje tudi zaradi segrevanja oceanov, voda postaja vse bolj kisla zaradi vse večje količine ogljikovega dioksida, ki se raztaplja v vodi. Kako se bomo prilagodili? Morda bi bilo pa le dobro, da bi v tem posnemali nekatere živali: ko je manj hrane, imajo manj potomcev.