Tanja Fajnik Milakovič
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) vztraja, da sta člena sedmega protikoronskega zakona, ki se nanašata na tako imenovano prisilno upokojevanje starejših delavcev, diskriminatorna in ustavno sporna. "Predlagali bomo ustavno presojo sprejete določbe tega zakona in začasno zadržanje uveljavitve," je napovedala predsednica Lidija Jerkič. O stanju socialnega dialoga in posegih v delovnopravno zakonodajo brez sodelovanja socialnih partnerjev so obvestili tudi Evropsko komisijo, kjer je, kot je dodala, socialni dialog ena od prioritetnih vrednot.
Tudi delavci na čakanju so prejemali del pokojnine
Sindikalne centrale so v sredo na zagovornika načela enakosti in na varuha človekovih pravic naslovile poziv k oceni diskriminatornosti teh dveh členov. Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je že začel postopek. Če bo ocenil, da je predpis diskriminatoren, bo o tem obvestil predlagatelja zakona in državni zbor, sprožil pa tudi zahtevo za presojo ustavnosti, je napovedal.
Božičnica lahko odpihne krizni dodatek
Protikoronski paket interventnih ukrepov PKP 7 je uvedel tudi enkratni krizni dodatek v višini 200 evrov, do katerega so upravičeni zaposleni, katerih novembrska plača ni presegla dvakratnika minimalne plače oziroma 1881,16 evra bruto. A tik pred izplačilom imajo delodajalci težave, ker ne vedo, ali se v ta limit všteva tudi nagrada za poslovno uspešnost ali trinajstva plača ali božičnica, ki je bila izplačana decembra. Očitno so predlagatelji ukrepa na to pozabili. Po pojasnilih Fursa se kot plača upošteva osnovna plača plus dodatek za delovno uspešnost plus dodatki plus plačilo za poslovno uspešnost, če je tako določeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.
Na ministrstvu za delo dodajajo, da tudi "v primeru, ko je poslovna uspešnost določena v splošnem aktu delodajalca, velja enako pravilo glede upoštevanja tega prejemka kot sestavnega dela plače". Torej - če z izplačilom poslovne uspešnosti, tudi če je ta opredeljena le v splošnem aktu, presežete omejitev 1881,16 evra, kriznega dodatka ne boste dobili.
Spomnimo: sedmi protikoronski zakon, ki ga je državni zbor potrdil konec lanskega leta in je začel veljati s 1. januarjem, določa, da lahko delodajalec zaposlenemu, ki izpolnjuje pogoje za starostno upokojitev, torej praviloma v starosti 60 let in s 40 leti delovne dobe ali v starosti 65 let in z najmanj 15 leti zavarovalne dobe, odpove delovno razmerje brez navedbe razloga, z odpovednim rokom 60 dni in odpravnino, kot pripada na primer trajno presežnemu delavcu. V ZSSS tudi napovedujejo, da bodo zastopali svoje člane v postopkih pred sodišči, če jim bo pogodba odpovedana iz razloga po sedmem protikoronskem zakonu.
Ukrep je naletel na številne kritike. Pozdravljajo pa ga delodajalci, ker bodo tako imeli več besede, katerega delavca bodo po izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino še obdržali in katerega odpustili. Ker so se v javnosti pojavljale tudi različne ocene, kako bo ukrep vplival na pokojninsko blagajno in vzdržnost javnih financ, smo o tem povprašali generalnega direktorja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) Marijana Papeža.
"Po moji oceni nikakor ne gre za prisilno upokojevanje, ker se delavec, ki mu bo delodajalec odpovedal delovno razmerje, še vedno lahko sam odloči, ali se bo upokojil ali se bo zaposlil pri drugem delodajalcu ali pa bo denimo odprl s.p. Težko se strinjam z navedbami, da te določbe ne sodijo v interventne ukrepe, ko vemo, da se bo veliko delodajalcev soočilo s problemom, da zaradi posledic koronakrize ne bodo mogli obdržati vseh zaposlenih. V letu 2020 je vlada z interventno zakonodajo zagotavljala ohranitev delovnih mest. V bistvu smo se soočali s situacijo, da je na eni strani država zagotavljala sredstva za čas čakanja, na čakanju pa so bili tudi delavci, ki so istočasno prejemali še 40 odstotkov starostne pokojnine, ki je stimulacija za nadaljnje delo. Težnje po aktivni vlogi delodajalca ob izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev delavca pa niso nove, pojavljajo se že več let, aktualne so bile tudi pri zadnji spremembi, ko se je znesek dela pokojnine ob plači zvišal z 20 na 40 odstotkov starostne pokojnine," pojasnjuje Papež.
Analiza Zpiza: starejši delavci so po izpolnitvi pogojev ostajali v delovnem razmerju v povprečju še 18 mesecev
Res več možnosti mladim?
Večkrat se izpostavlja, da je Slovenija na repu držav EU z deležem zaposlenih med 55. in 64. letom. Pri tem pa pozabljamo, da je struktura mlajših zavarovancev tudi zelo slaba, kar pomeni, da se mladi prepozno vključijo v zavarovanje in jih bo večina dosegla 40 let pokojninske dobe pri starosti 67 let ali več ali pa se bodo upokojili z manj dobe. Papež tudi pravi, da pri tej spremembi, ki jo prinaša PKP 7, ne smemo pozabiti, da naš pokojninski sistem temelji na medgeneracijski pogodbi in medgeneracijski solidarnosti. Po njegovem dana možnost, da lahko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi starejšemu delavcu, daje možnost mladim in tistim, ki še ne izpolnjujejo pogojev za starostno pokojnino, da bodo dobili zaposlitev ali jo v teh težkih časih obdržali in tudi sami prišli v doglednem času do pogojev za starostno upokojitev. Ob tem dodaja, da so kakršnekoli napovedi, koliko bo dodatnih upokojitev zaradi tega in koliko novih zaposlitev, zelo nehvaležne. "Pri razpravah in finančnih ocenah se pozablja izpostaviti celovite učinke, ki jih bo prinesel ta ukrep. Po moji oceni bo približno tretjini tistih, ki izpolnjujejo pogoje za starostno pokojnino, a še delajo, prenehalo delovno razmerje," ocenjuje.
Kaj bi povedala anketa
Po njegovem bi na to vprašanje najbolje odgovorili rezultati ankete med delodajalci, koga od tistih, ki po izpolnitvi pogojev še delajo in prejemajo 40 odstotkov pokojnine (v novembru 2020 je bilo teh prejemnikov 13.791), še dejansko potrebujejo. Povprašati bi jih bilo tudi treba, koliko tistih, ki so se ob izpolnitvi pogojev že upokojili, bi želeli obdržati. Sicer pa je Zpiz pred časom opravil analizo in ugotovil, da so starejši delavci po izpolnitvi pogojev ostajali v delovnem razmerju v povprečju še 18 mesecev, 1500 ali 15 odstotkov pa več kot tri leta, nekaj celo več kot šest let.
Časovnica: izplačila dodatkov
1. Solidarnostni dodatek za upokojence bo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije izplačal, danes, 11. januarja, vsem upokojencem, ki prejemajo pokojnino, nižjo od 714 evrov, in sicer v treh različnih višinah:
- za tiste, ki prejemajo pokojnino do 510 evrov, bo solidarnostni dodatek izplačan v višini 300 evrov,
- za tiste, ki prejemajo pokojnino med 510,01 in 612,00 evri, bo solidarnostni dodatek izplačan v višini 230 evrov,
- za tiste, ki prejemajo pokojnino med 612,01 in 714,00 evri, bo solidarnostni dodatek izplačan v višini 130 evrov.
2. Pomoč ob rojstvu otroka v višini 500 evrov bo staršem za otroke, rojene od 1. januarja 2020 do sprejetja zakona, 28. decembra, izplačan do 31. marca; za otroke, ki se bodo rodili po uveljavitvi zakona in leto dni po koncu epidemije, pa v treh mesecih po rojstvu.
3. Dodatek za velike družine se bo že obstoječim upravičencem izplačal v višini 100 ali 200 evrov, odvisno od števila otrok, do 31. januarja; redni dodatek za veliko družino pa v aprilu.
4. Do 31. januarja bo ministrstvo po uradni dolžnosti vsem staršem, ki prejemajo otroški dodatek, in za rejnike otrok, starih do 18 let, izplačalo 50 evrov. Starši, ki niso upravičenci do otroškega dodatka, morajo do 31 januarja oddati vlogo, ki bo dostopna na spletni strani MDDSZ in e-uprave predvidoma od danes, 11. januarja.
5. Za 100 evrov se povečuje tudi dodatek za nego otroka. Poračun višjega dodatka za oktober, november in december 2020 v višini 300 evrov se bo izplačal do 31. januarja. Od januarja 2021 pa bo znesek dodatka za nego višji do konca epidemije.
6. Enkratni solidarnostni dodatek v znesku 150 evrov bo do 31. januarja izplačan študentom.
7. Za čas epidemije se uvajajo trije dodatki za delo v rizičnih razmerah, in sicer:
- za zaposlene pri zunanjih izvajalcih, ki delajo v DSO-jih in bolnišnicah v sivi in rdeči coni, ter za ljudi, ki opravljajo javna dela, dodatek v višini 65 odstotkov urne postavke osnovne plače.
- za javne uslužbence na delovnih mestih plačne skupine J, ki delajo v belih conah in so nadpovprečno izpostavljeni tveganju za svoje zdravje ali prekomerno obremenjeni, v višini 30 odstotkov urne postavke njihove osnovne plače.
- Za dijake in študente, ki delajo neposredno s covid-19 stanovalci, v višini 30 odstotkov urne postavke njihovega osnovnega plačila.
Vir: MDDSZ
Ne smemo pozabiti, da smo ob zadnji krizi že imeli podobno rešitev za javne uslužbence. V primerjavi z Zujfom, ki je omogočal samo v javnem sektorju prenehanje delovnega razmerja, je po njegovem PKP 7 ugodnejši v tem pogledu, da pri izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino delavca, ki ga bo delodajalec še naprej obdržal, ni treba skleniti nobene nove pogodbe o zaposlitvi. Ugodnejše so tudi odpravnine. "Če me sprašujete po splošni oceni take rešitve, lahko na kratko povzamem svoj trenutni pogled, da je pričakovana glede na koronakrizo in njene posledice, ki jih lahko pričakujemo, vsekakor pa ni optimalna," zaključi.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
