Osebje bo na zunanjem delu prodajnega mesta šele po preverjanju in posledično izpolnjenem pogoju PCT strankam odobrilo in omogočilo točenje goriva. Po točenju pa bodo plačilo lahko izvedli v prodajalni, so pojasnili na Petrolu.
Še vedno bo omogočeno brezstično plačevanje, brez vstopa v prodajalno, in sicer z neposrednim plačilom pri točilnem mestu z aplikacijo Na poti, z mobilno denarnico mBills, s plačilnimi karticami prek Petromatov.
Kot so zapisali v Petrolu, je popolno izpolnjevanje zahtev vladne odredbe izredno zahtevno, saj zahteva angažiranje dodatnih zaposlenih, višje stroške poslovanja in predvsem spreminjanje ustaljenih navad pri kupcih.
"Zaradi tega se Petrol že zdaj vsem strankam opravičuje za nevšečnosti, ki se bodo zgodile zaradi zahtev odloka. Vsekakor pričakujemo podaljšanje časa izvajanja storitve in posledično tudi težave s pretokom vozil na prodajnih mestih, saj se bodo zagotovo pojavljale daljše čakalne vrste na in pred bencinskimi servisi," so navedli.
Na mestnih avtobusih kontrolorji in inšpektorji
Nadzor nad izpolnjevanjem pogoja PCT bodo na avtobusih Ljubljanskega potniškega prometa (LPP) opravljali njihovi kontrolorji in zdravstveni inšpektorat. "Če potnik pogoja ne bo izpolnjeval, torej ne bo na vpogled imel dokazila, da je cepljen, testiran oziroma je okužbo s koronavirusom prebolel, bo moral zapustiti avtobus," so sporočili iz družbe.
"O tem bomo potnike obveščali z opozorilnimi nalepkami na postajališčih in pri vstopnih vratih na avtobusih, ter notranjih prikazovalnikih in zaslonih," so danes sporočili iz LPP.
Nadzor nad izpolnjevanjem pogoja bodo opravljali njihovi kontrolorji in zdravstveni inšpektorat. "Če potnik pogoja ne bo izpolnjeval, torej ne bo na vpogled imel dokazila, da je cepljen, testiran oziroma je okužbo s koronavirusom prebolel, bo moral zapustiti avtobus. V primeru, da potnik tega ne bo upošteval, bo primer prevzela policija," so v sporočilu za javnost zapisali na LPP.
Vse potnike prosijo, da spoštujejo sprejete ukrepe in tako poskrbijo za svojo varnost in varnost drugih potnikov ter voznika. Na avtobus naj ne vstopajo, če niso zdravi, upoštevajo naj higieno kašlja, spoštujejo varnostno razdaljo, nosijo zaščitno masko, si razkužijo roke pri vstopu na avtobus, se ne dotikajo oči, nosu in ust.
Družba je sicer takoj po objavi odloka dala pobudo za spremembe in pristojne pozvala, naj ponovno preučijo ustreznost novih, strožjih ukrepov na bencinski servisih. "Na prodajnih mestih namreč že danes zagotavljamo vse zaščitne ukrepe, razkužila za potrošnike, zaščitne rokavice, v prodajalne na bencinskem servisu vstopajo potrošniki posamično, polnjenje goriva se izvaja na odprtem prostoru in šele po zaključku točenja goriva plačajo gorivo, ki je že v njihovi dejanski posesti, v sami prodajalni pa se izvede le plačilo," so zapisali. Menijo, da se bencinski servisi ne morejo primerjati z ostalimi trgovinskimi podjetji oz. prodajalnami.
Od odločevalcev si želijo, da bodo izdali jasna navodila oziroma kriterije, kako ustrezno in pravilno izvajati prodajno storitev, da se bomo vsi prodajalci goriv na bencinskih servisih v državi lahko držali vseh enakih zahtevanih ukrepov. Družba Petrol tudi predlaga, da bi bencinski servisi morali še naprej soditi med izjeme pri izvajanju storitev brez preverjanja pogoja PCT, saj poleg specifičnega prodajnega postopka pogonska goriva sodijo med osnovne življenjske izdelke in potrebščine.
Nakupovalna središča SES pripravljena na PCT, opozarjajo na visoke stroške
Nakupovalna središča SES v Sloveniji so pripravljena na sredo, ko bodo skladno z vladnim odlokom začela preverjati izpolnjevanje pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja (PCT), so danes sporočili iz SES Slovenija. Direktor družbe Toni Pugelj ocenjuje, da jim bo to prineslo mesečni strošek v višini 200.000 evrov.
"Vsa SES nakupovalna središča v Sloveniji so se kljub kratkemu roku ustrezno pripravila na jutrišnji dan. Pogoj PCT obiskovalcev se bo skladno z navodili ministrstva preverjal na vhodih nakupovalnih središč. Pogoj PCT bodo preverjale pooblaščene osebe. Ocenjujem, da bo ta ukrep pomenil za nas dodatne stroške v višini več kot 200.000 evrov mesečno," je dejal Pugelj.
Dodal je, da bodo kot vedno upoštevali vsa določila in pravila, da omogočijo obiskovalcem kar se da varno nakupovanje. Ob tem je poudaril, da so za varno nakupovanje soodgovorni vsi. "Poudarjam, da bi morali za varno nakupovalno okolje skrbeti vsi v vseh dejavnostih, ne zgolj nakupovalna središča. V vseh naših nakupovalnih središčih vseskozi, od začetka epidemije, zagotavljamo varno nakupovalno okolje, saj smo na naše stroške organizirali in vsem omogočali testiranje (nekaj časa tudi povsem brezplačno) in cepljenje proti covidu-19," je povedal vodja družbe, ki upravlja nakupovalna središča Aleja, Citypark Ljubljana, Center Interpar Vič, Europark Maribor in Citycenter Celje.
Pravna mreža za varstvo demokracije: Pogoj PCT na sodiščih prekomerno posega v pravico do poštenega sojenja
Pri Pravni mreži za varstvo demokracije ocenjujejo, da je obvezno izkazovanje pogoja PCT na sodiščih ukrep, ki prekomerno posega v ustavno zagotovljeno pravico do poštenega sojenja. Določba vladnega odloka o pogoju PCT za tiste, ki so uporabniki storitev ali udeleženi pri izvajanju dejavnosti, pa se po njihovem mnenju ne nanaša na sodišča.
Vrhovno sodišče na svojih spletnih straneh obvešča, da v skladu z vladnim odlokom od srede pogoj PCT (preboleli, cepljeni, testirani) velja tudi za stranke oz. druge udeležence v postopkih in za obiskovalce sodišč. Zaposlenim kot vsem drugim osebam, ki pogoja PCT ne bodo izpolnjevale, se bo vstop v prostore sodišča zavrnil, o procesnih posledicah neudeležbe stranke oz. drugega udeleženca zaradi neizpolnjevanja pogoja PCT pa bo odločal sodnik v konkretni zadevi.
Pri Pravni mreži za varstvo demokracije menijo, da razlage, kot jo ponuja vrhovno sodišče, "odlok ne omogoča niti po sistemski niti po jezikovni razlagi". Drugi odstavek 5. člena odloka - ta predvideva PCT pogoj za vse osebe, ki so uporabniki storitev ali udeleženi ali prisotni pri izvajanju dejavnosti ali v okoljih v Sloveniji - se po njihovem mnenju ne nanaša na sodišča in izvajanje sodne oblasti.
"Sodniki ne opravljajo dela s strankami, niti jim ne nudijo storitev ali opravljajo dejavnosti, temveč so funkcionarji, ki izvajajo sodno oblast. Stranke in drugi udeleženci postopkov niso deležni sodnih storitev, saj sodišča ne opravljajo dejavnosti sojenja, ampak so v okviru postopkov podvrženi izvajanju sodne oblasti," izpostavljajo pri Pravni mreži za varstvo demokracije.
Ocenjujejo, da ukrepi, kot so predlagani, nimajo zakonske podlage. Največji problem pa se bo pokazal pri osebah, ki nimajo interesa sodelovati v postopku.
Pogoj PCT po njihovih navedbah pomeni ne samo prekomerni poseg v pravico do poštenega sojenja tiste osebe, ki zaradi neizpolnjevanja pogoja PCT ne bo smela na sodišče, ampak tudi v pravice oseb, ki bodo izpolnjevale pogoj PCT in bodo zato lahko prišle na sodišče, a kateri drug pomemben udeleženec postopka, na primer priča, ne bo izpolnjeval pogoja PCT in ne bo smel na sodišče.
Prepričani so, da bi bilo glede na trk dveh tako pomembnih pravic, kot sta pravica do poštenega sojenja in pravica do zdravja, treba iskati bolj sorazmerne rešitve, med katerimi kot primer izpostavljajo zahtevo po uporabi mask FFP2, namestitev pleksi stekel, fizično razdelitev dvoran in nenazadnje obravnave na daljavo.
Kot so dodali, se zastavlja vprašanje, zakaj od marca 2020 do danes niso bile oblikovane zakonske in tehnične rešitve, ki bi omogočile, da bi se lahko vsaj nekatere sodne obravnave ali njihovi deli izpeljali preko Zooma ali podobnih orodij. "Takšne rešitve niso nujne zgolj z vidika upravljanja epidemije, ampak tudi dolgoročno znižujejo stroške sodnih postopkov, omogočajo večjo dostopnost sodnega odločanja ter so okolju prijazne," so zapisali.
Opozarjajo, da procesne posledice neudeležbe stranke ali drugega udeleženca zaradi neizpolnjevanja PCT ali iz katerega drugega razloga ne morejo biti stvar odločitve vsakega posameznega sodnika, ampak so predpisane v zakonih.
V obliki, kot je predvidena po objavi vrhovnega sodišča, pa da ima pogoj PCT za izvajanje pravice do poštenega sojenja hujše posledice, kot bi ga imelo obvezno cepljenje. Domnevajo namreč, da bi bile osebe, ki bi brez utemeljenega razloga zavračale cepljenje, sankcionirane z denarnimi kaznimi, z izgubo morebitnih ugodnosti ali pa bi bile obremenjene s posebnim načinom izvrševanja pravic.
