Po njenih besedah gre za prvi, nepovratni korak v postopku priznanja. Napovedala je še, da bo vlada v roku enega meseca oziroma do 13. junija odločitev poslala v DZ.
"Vlada je danes naredila prvi korak, pomemben korak k priznanju samostojne, neodvisne, suverene države Palestine," je povedala ministrica. Izrazila je upanje, da bodo postopki čim prej končani, saj si Slovenija želi zagotoviti končanje grozot v Gazi, trajno premirje, dogovor o izpustitvi talcev, varnost Izraela in pa mirno sobivanje Izraelcev in Palestincev.
Kot smo neuradno izvedeli, so v koalicijskih strankah SD in Levica kritični do Roberta Goloba, saj da je vlada zavlačevala s priznanjem Palestine, ki da bi se lahko zgodilo že prej. Gibanje Svoboda naj bi upočasnjevalo postopke, tudi vsi sklepi za priznanje naj bi bili predlagani z njihove strani.
Pojasnila je, da je vlada odločitev o začetku postopkov sprejela na podlagi meja med Izraelom in Palestino iz leta 1967, kar pomeni, da bi Palestina obsegala Gazo, Zahodni breg in Vzhodni Jeruzalem.
Izpostavila je še, da pri priznanju vsekakor ne gre za priznanje "teroristične organizacije Hamas". "Nasprotno, gre za to, da opolnomočimo prenovljene palestinske oblasti, ki bodo lahko iz Ramale imele nadzor tudi na Gazo," je dejala.
Odziv
Barbara Vodopivec je za Večer v imenu Gibanja za pravice Palestincev povedala: "Menimo, da je vprašanje palestinske državnosti seveda pomembno, še bolj pa je pomembno, kakšne pravice imajo ljudje. Prioriteta mora biti končanje genocida, zato pa so potrebne sankcije proti Izraelu, vojaški embargo in pridružitev tožbi Južne Afrike na Meddržavnem sodišču proti Izraelu."
Zunanja ministrica je ob odhodu z vladne seje izrazila upanje, da bodo Sloveniji sledile podobno misleče države in tudi same sprožile postopke priznanja Palestine.
Palestino glede na navedbe palestinskih oblasti že priznava 143 od 193 članic Združenih narodov, vendar med njimi ni večine zahodnih držav. Pozivi državam k priznanju so se okrepili po izraelski ofenzivi na Gazo, v kateri je bilo od oktobra lani ubitih skoraj 35.000 ljudi.
Premierji Slovenije, Španije, Irske in Malte so namreč konec marca ob robu vrha EU sprejeli skupno izjavo, v kateri so izrazili pripravljenost priznati Palestino, ko bo to lahko učinkovito in bodo okoliščine primerne.
V Sloveniji predlog za priznanje države pripravi vlada, nato ga mora potrditi parlamentarni odbor za zunanjo politiko in zatem še državni zbor.
Golob zagotavlja, da je koalicija glede tega vprašanja enotna
Priznanje Palestine je vzvod pritiska za končanje spopadov v Gazi, je po današnji seji vlade, na kateri je ta sprožila postopke za priznanje Palestine, dejal premier Robert Golob in poudaril, da je koalicija v tem enotna. Po njegovih besedah so grozote v Gazi nedopustne in se morajo končati.
"Grozote, ki smo jim vsak dan priča v Gazi, so nedopustne in se morajo končati," je dejal Golob in poudaril, da so vsa prizadevanja vlade, vključno z današnjim sklepom o začetku postopkov za priznanje Palestine, usmerjena v to.
Zagotovil je, da je koalicija glede tega enotna.
Izpostavil je, da Slovenija kot nestalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov nosi bistveno večjo odgovornost, kot bi jo v preteklosti. "Današnje dejanje je pod lupo celotnega sveta," je dejal in pojasnil, da je Slovenija pri svoji odločitvi iskala ravnotežje med interesi Zahoda, arabskega sveta in vseh ostalih članic ZN.
Urad predsednice republike Nataše Pirc Musar:
"Predsednica republike Slovenije Nataša Pirc Musar je že v času predvolilne kampanje za predsedniške volitve javno podprla priznanje Palestine. Na trpljenje in kršitev osnovnih človekovih pravic nedolžnih ljudi, predvsem otrok, žensk in civilistov, v Palestini je predsednica že večkrat opozorila v svojih izjavah, javnih nastopih in intervjujih. Do tega dogajanja nikakor ne more ostati brezbrižna, zato ponovno poziva k premirju in končanju vojaških spopadov. Mirna rešitev konfliktov je edini pravi način za zagotovitev varnosti in blaginje za vse vpletene strani. Na to temo je na lastno pobudo spregovorila tudi z generalnim sekretarjem OZN Antoniem Guterresem, in to po grobih napadih nanj zaradi njegovih stališč glede dogajanj v Gazi. V sklopu konference COP 28 pa se je decembra 2023 na to temo pogovarjala tudi z izraelskim predsednikom Isaacom Herzogom.
Predsednica pa ob tem posebej poudarja, da priznanje Palestine ne pomeni kakršnegakoli priznavanja legitemitete teroristične organizacije Hamas. Cel svet je bil pretresen, ko je prišlo do napada na izraelske otroke, starše in starejše. Ta napad predsednica najostreje obsoja.
Mednarodna skupnost se mora končno poenotiti v prizadevanjih za mir, stabilnost in pravičnost. Veto bi morali uporabljati z mislijo na človekovo dostojanstvo, na osnovne človekove pravice, za zagotavljanje človečnosti, in ne s položaja moči ter golih političnih interesov. Skrajni čas je, da fige umaknemo iz žepov, da se od besed obžalovanja ter obsojanja premaknemo k dejanjem."
"Priznanje je treba realizirati čim prej"
Nekdanji diplomat in zunanji minister Ivo Vajgl meni, da je odločitev slovenske vlade, da prizna neodvisnost Palestine, pomembna in pogumna, vsekakor pa prava. "Slovenija je imela možnost priznati Palestino že prej, v drugačnih okoliščinah. Že ko je prevzemala nasledstvo nekdanje države, ki je Palestino priznala. To priložnost kot tudi nekaj drugih smo zamudili. V tem trenutku je priznanje pomembno tudi kot simbolična gesta, podpora v političnem boju Palestincev za priznanje do življenja oziroma preživetja. Načrt Izraela je jasen. Gre za to, da se Palestince ne le marginalizira, temveč da se jim odvzame življenjski prostor, ki so jim ga podredili ustanovitelji države Izrael leta 1948. Danes ni mogoče trditi, da palestinska država ne obstaja in da ni mogoče priznati nečesar, kar ne obstaja. Nasprotno, palestinska država obstaja ves čas, odkar jo priznava mednarodna skupnost. In to je tako dolgo, kot obstaja država Izrael," je povedal.
Poudaril je, da je s sporazumom v Oslu bila določena meja med Izraelom in palestinsko državo. "Bilo je sprejeto načelno izhodišče, da se lahko kakršnakoli sprememba meje zgodi le ob soglasju obeh strani. Izrael je od tedaj naprej pa tudi že prej stalno premikal mejo, ki naj bi bila ločnica med izraelskim in palestinskim narodom. Poteza štirih držav, upam, da si ne bo katera premislila, je taktično in moralno utemeljena," je dodal.
O težavnosti postopkov in časovnici - priznanje naj bi bilo po evropskih voltivah - je dejal, da ne ve, kakšni so taktični razlogi, ki narekujejo takšen koledar postopkov: "Vsekakor pa menim, da je priznanje treba realizirati čim prej. Prav bi bilo, da se slovenska politika okrog tega priznanja, ki je pomembna mednarodna odločitev, uskladi. To dejanje ne sme postati predmet notranjepolitičnih napetosti in stopnjevanj."
Lenarčič o priznanju Palestine: Če podpiramo rešitev dveh držav, moramo tudi obe priznati
Priznanje Palestine je samostojna odločitev slovenske vlade in parlamenta, a če podpiramo rešitev dveh držav, moramo tudi obe priznati, je danes v Ljubljani za STA dejal evropski komisar za krizno upravljaje Janez Lenarčič. Po njegovih besedah je sicer ključno, da se končajo spopadi v Gazi in da se ljudem zagotovi humanitarna pomoč.
"Priznanje Palestine je samostojna odločitev slovenske vlade in parlamenta. Če pogledamo na zadevo z mednarodnopravnega vidika, je očitno naslednje: če podpiramo rešitev dveh držav, moramo tudi obe priznati," je ob robu dogodka ob dnevu Evrope na Kongresnem trgu v Ljubljani dejal Lenarčič.
Priznanje Palestine samo po sebi ne bo prispevalo veliko k dostavi humanitarne pomoči, je še dejal Lenarčič. "Treba je ustaviti morijo, za kar si odločno prizadevamo, treba je dostaviti nujno potrebno humanitarno pomoč in začeti moramo z delom na terenu za vzpostavitev dveh držav. Absolutne prioritete so prenehanje spopadov, bombardiranja, vojaških operacij in dostava humanitarne pomoči v tem vrstnem redu."
"V Gazi smo priče humanitarni katastrofi, ki je posebne narave. V konfliktih imajo ljudje običajno možnost pobegniti, medtem ko Palestinci v Gazi nimajo te možnosti. Ujeti so v ozkem in gosto naseljenem pasu ob morju, zato je še nujneje zagotoviti humanitarno pomoč v zadostnih količinah. To se ne dogaja in glavno odgovornost za takšno stanje ima Izrael. Doseči moramo prekinitev sovražnosti, izpustitev talcev, ki so v rokah Hamasa že več kot pol leta v grozljivih okoliščinah, in to čim prej," je še dejal evropski komisar iz Slovenije.
