Vida Božičko
Polno parkirišče pred Mlinom Korošec v Zabovcih. Nalaganje tovornjakov in dirjanje viličarja. Iz trgovine ob mlinu ljudje potiskajo vozičke, polne moke, in tako je že nekaj dni. "Veliko gneče je, od petka, takoj po začetku vojne smo zaznali velik porast povpraševanja. Ocenil bi, da je danes že za 60 odstotkov več kupcev kot običajno," je dejal prodajalec Andrej Kmetec, ki kupcem pomaga vreče zložiti v prtljažnik - očitno je z razlogom že večkrat postal prodajalec leta. "Veste, ljudje se bojijo, da ne bo žit, da ne bo moke in da bo dražja," pravi in odhiti za blagajno, kjer se je že nabrala vrsta.
A razloga za paniko ni. "Lačni ne bomo," je jasen lastnik mlina Daniel Korošec. Ob tem pohvali vse delavce, ki skrbijo, da moke ne bi zmanjkalo. "Pri nas je zaloge dovolj. Tudi v času korone, ko je bil velik naval, nam moke ni zmanjkalo. Ni potrebe, da si ljudje delajo zaloge," je prepričan. Moko prav tako imajo večji trgovci. Iz Mercatorja, Spara in Tuša so nam odgovorili, da so njihove police polne, da imajo vsa nujna živila v lastnih skladiščih in da imajo zagotovljene vse dobave.
Madžarska žit ne izvaža več
Večje težave kot pri prodaji na drobno nastajajo na ravni veleprodaje. Samooskrba z žiti je pri nas okoli 70-odstotna, s tem, da od vseh pridelanih količin tudi naši kmetje in zadruge veliko pridelka prodajo v tujino. V precejšnjem delu so tako mlini kot proizvajalci krmil za živali odvisni od uvoza. Kot smo že poročali, od Rusije in Ukrajine Slovenija ni neposredno odvisna, a zaradi pritiskov, ki na trgu nastajajo zaradi potencialne odsotnosti skoraj četrtine svetovne proizvodnje žit, ki zrastejo prav tam, se države že obračajo na druge trge in s tem krhajo uveljavljene trgovske poti – tudi tiste, ki jih ima s tujimi državami Slovenija.
Slovenija največ žit uvozi iz sosednje Madžarske, kar polovica vsega uvoza pride od tam. Lani smo iz Madžarske uvozili 77.000 ton pšenice. Težava je v tem, da Madžarska svojih žit od tega tedna ne izvaža več, zato so slovenski mlinarji in pridelovalci krmnih mešanic ostali brez surovin. "Od Madžarske smo, kar se tiče žit, zgodovinsko odvisni," je dejal kmetijski minister Jože Podgoršek, ki se je z namestnikom madžarskega kmetijskega ministra Zsoltom Feldmanom tudi sestal.
Kot pravi, Madžarska izvoza sicer ni prepovedala, pač pa lahko država zdaj le uveljavlja predkupno pravico. A kljub temu se to v praksi pozna kot ustavljena dobava od tam. Podgoršek je na pogovoru dobil zagotovilo, da bodo do petka te prodajne tokove Madžari vendarle sprostili. "Če se to ne bo zgodilo, bodo sledili novi pogovori," pravi.
Številni peki ostali brez moke
Prekinitev dobave madžarskih žit pa je že sprožila preplah. Po naših informacijah težave nastajajo v avstrijskem podjetju Sterf HandelsgmbH, trgovini z žiti na debelo, pa tudi v nekaterih naših podjetjih. Po neuradnih informacijah je denimo podjetje Žito, ki je v večini odvisno od žit iz uvoza, v dobri meri prav iz Madžarske, že prekinilo dobavo moke vsem pekom, ki so jo sicer kupovali pri njih. Zdaj ima Žito moko le še za svoje pekarne. "Prav zato se več pekov že obrača na manjše ponudnike, tudi na naš mlin," je ob tem pojasnil Korošec iz mlina v Zabovcih. "A mi jim žal ne moremo pomagati. Tudi naše količine so omejene. V tem trenutku smo se odločili, da moko dajemo le svojim kupcem. Enostavno ne moremo sprejemati novih strank. Če bi nove stranke sprejeli, bi se lahko zgodilo, da bi pred novo žetvijo ostali brez zalog žit," je dejal in v isti sapi dodal, da bodo svoje redne odjemalce oskrbeli. Med njimi so denimo Ptujske pekarne, Pekarna Spar, Reprokolinska, Mlinotest Ajdovščina in nekaj manjših pekarn.
Cene žit v nebo, to se bo kmalu poznalo tudi pri moki in kruhu
V Mlinu Korošec na letni ravni zmeljejo okoli 10.000 ton pšenice. Ker so v veliki večini odvisni od okoliških kmetov, se za dobavo ne bojijo. Pravijo, da imajo pogodbe sklenjene vnaprej, zato verjamejo, da težav pri njih ne bo. Tudi minister pomirja, da smo na varni strani. Zaloge podjetij skupaj z blagovnimi rezervami namreč po njegovih zagotovilih zadoščajo do naslednje žetve. Koliko žit in moke imamo v blagovnih rezervah, sicer nismo izvedeli, saj da so ti podatki tajni. "Zalog za zdaj ne bomo sproščali. Jasno pa je, kdaj lahko pridejo na vrsto, in sicer v primeru, ko je na trgu pomanjkanje. Nikakor zalog ne smemo sproščati za namen regulacije cen," pojasnjuje.
Cene namreč že letijo v nebo. Po eni strani zato, ker številni želijo odkupiti večje količine kot sicer in jih kasneje preprodajati, po drugi pa zaradi manjših količin na trgih. "Od lanske žetve do danes se je zelo dražilo. Tudi mi smo za velike odkupovalce moko podražili tudi po 40 in 50 odstotkov," pravi Korošec in doda, da se ob tem zelo dražijo tudi žita, ki jih odkupujejo oni. "Prej je bila povprečna cena pšenice med 200 in 210 evri za tono, po zadnjih podatkih je zdaj cena 400 evrov za tono. Samo od ponedeljka je cena poskočila s 300 na 400 evrov," pravi. Trg je zelo nestabilen in morda se bodo v prihodnje cene surovin nekoliko stabilizirale, vendar se bo ne glede na razplet ta pretres zagotovo poznal pri končnih cenah izdelkov.
Krhanje skupnega evropskega trga
Pa je taka akcija Madžarske sploh dovoljena, glede na to, da gre za članico Evropske unije, ki prejema tudi evropske kmetijske subvencije? "Evropsko komisijo smo opozorili, da je to lahko problematično, saj gre za skupni trg. Na komisiji so izrazili veliko zaskrbljenost," je povedal minister Podgoršek, ki je zato že vse članice unije pozval, da sprejmejo skupni dogovor, kako ravnati v takih primerih, da ne bi začele solirati še kakšne druge države. Za tak ukrep se je odločila tudi Srbija, ki pa ni članica EU, a je za Slovenijo prav tako pomembna z vidika oskrbe s surovinami, zlasti oljnicami. "Imamo informacije, da bi take poteze lahko sprejele še kakšne članice unije. Če se bo to začelo dogajati, bomo podobno storili tudi mi. Če bi na odprtem trgu z žiti ostali le mi, bi naše zaloge le v nekaj dneh lahko izpraznila denimo Italija," je dejal.
Slovenija je take ukrepe že izvedla. V začetku epidemije leta 2020 je vlada namreč sprejela zakon, s katerim je omejevala pretok surovin in živil. Hitro zatem je prišlo opozorilo Evropske komisije in zakon je bil umaknjen. V praksi torej nikoli ni bil uporabljen.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
