Svet Evropske centralne banke (ECB) je osrednje evrske obrestne mere znižal za 0,25 odstotne točke. Gre za peto zaporedno znižanje in šesti rez v obrestne mere od obrata v denarni politiki junija lani. Ob tem so zapisali, da denarna politika s temi znižanji postaja "pomenljivo manj omejevalna".
Depozitna obrestna mera, ki je referenčna za denarno politiko, je tako po novem pri 2,50 odstotka. Obrestni meri za operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila pa sta pri 2,65 oziroma 2,90 odstotka. Nove obrestne mere bodo začele veljati 12. marca.
Tudi tokrat je svet v izjavi po seji zapisal, da se proces zniževanja inflacije nadaljuje v skladu s pričakovanji in da večina meril osnovne inflacije nakazuje, da se bo inflacija vzdržno ustalila na ravni okrog dvoodstotnega srednjeročnega cilja ECB.
Nov pa je zapis, da denarna politika postaja pomenljivo manj omejevalna, saj rezi ključnih obrestnih mer prispevajo k temu, da je zadolževanje za podjetja in gospodinjstva manj drago, rast posojil pa se krepi. Do zdaj je namreč svet ECB navajal, da je denarna politika kljub nižanjem obrestnih mer še naprej omejevalna.
To bi lahko bil znak, da bi lahko prišlo do začasne prekinitve niza rezov v obrestne mere. Do zdaj je sicer veljalo pričakovanje, da bi do konca leta depozitna obrestna mera lahko padla na dva odstotka, a obenem je negotovost velika. K njej v veliki meri prispeva predsednik ZDA Donald Trump s svojo trgovinsko politiko, ki bi lahko ne le dodatno zamajala evrsko gospodarstvo, ampak v primeru eskalacije trgovinskih trenj v pravo trgovinsko vojno tudi dvignila inflacijo.
