Tina Recek
Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar je danes na Brdu pri Kranju priredila predsedničin forum Trajnostne preobrazbe prehranskih sistemov in doseganje prehranske suverenosti". To je bil drugi v vrsti forumov, ki bodo potekali skozi njen celotni mandat in bodo povezani s strateško pomembnimi temami za prihodnost Slovenije in ljudi. Na forumu so se osredotočili na trajnost prehranskih sistemov v kontekstu globalnih in lokalnih izzivov, med katerimi izstopajo posledice podnebnih sprememb. Namen in cilj tega foruma sta bila iskanje konkretnih rešitev, v naslednjih korakih pa v sodelovanju z vlado še njihova implementacija, ki bi pripomogla k okrepitvi prehranske suverenosti v državi.
"Zakaj ta forum? Ker je zelo tesno povezan s klimatskimi spremembami, s katerimi se kot predsednica ukvarjam že ves čas svojega mandata. Na njem so se zbrali številni udeleženci, od vseh resornih ministrstev, ki lahko pripomorejo k boljši prehranski suverenosti, do mladih kmetic in kmetov, profesorjev ...," je dejala v kratki izjavi za novinarje po dogodku. Pri tem je opozorila, da se vsi moramo zavedati, da podnebne spremembe, ki ostajajo stalnica našega planeta, prekinjajo prehranske verige. "Če Slovenija ne bo bolj samooskrbna, se lahko zgodi, da kdaj kakšnih produktov na naših krožnikih preprosto ne bo več," je menila.
Slovenija ima znanje za trajnostno pridelavo
Na podnebne spremembe je opozorila tudi v svojem nagovoru. Med drugim je dejala: "Hrano kot strateško dobrino in prehranske sisteme kot orodje, ki prispeva k njeni dostopnosti, pa je nujno treba razumeti v kontekstu aktualnih razmer v svetu, pri čemer mislim predvsem na podnebno krizo in posledice podnebnih sprememb, naravne in okoljske katastrofe, ekstremne vremenske pojave in, da, tudi konflikte. Teh je trenutno kar 55." Ob tem je pojasnila, da bo Slovenija na globalni ravni v obdobju 2024–2025 kot nestalna članica Varnostnega sveta pri izpolnjevanju svoje agende morala upoštevati tudi te vidike, ki nedvomno imajo varnostni značaj, zato je zelo pomembno, kako se teh izzivov lotimo doma.
Med drugim je še poudarila, da se je med obiski v tem letu lahko prepričala, da imamo v Sloveniji naravne danosti in tudi znanje za trajnostno pridelavo, predelavo in porabo živil. Izrazila je še mnenje, da Slovenija ima potencial, da na področju prehranske suverenosti postane zgodba o uspehu, v svetu pa primer dobre prakse.
Emil Erjavec z Biotehniške fakultete je v izjavi dejal, da je vesel, da so prekinili z enostranskim gledanjem na kmetijstvo kot na tisto področje, ki ima nalogo le proizvodnjo hrano. In še, da so govorili o prehranskih sistemih, ki vključujejo vse od kmeta do potrošnika in da te sisteme poskušajo spremeniti v smeri večje trajnosti.
Pri mesu smo samooskrbni, pri rastlinski pridelavi ne
Posebni pooblaščenec predsednice republike za področje gospodarskih zadev Igor Mervič je v razpravi omenil parodoksalno situacijo; da pri mesu smo samooskrbni, medtem kot to nismo pri rastlinski pridelavi. Opozoril je, da največ škod v kmetijstvu povzročajo suše, a po deležu namakalnih sistemov smo na koncu lestvice. Po njegovih besedah je najbolje gojiti zelenjavo v zavarovanih prostorih, če imamo take podnebne razmere in naravne nesreče. Ob tem se je zavzel za poenostavitev postopkov pridobivanja gradbenih dovoljenj za rastlinjake.
V zvezi z namakalnimi sistemi je Marina Pintar z Biotehniške fakultete povedala, da imamo štiri odstotke kmetijskih zemljišč v uporabi pokritih z namakalnimi sistemi. Druge države imajo ta odstotek višji, denimo Nizozemska ima takih zemljišč v tridesetih odstotkih. Apelirala je na podporo javnim namakalnim sistemom, ki združujejo več pridelovalcev.
Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja, je izpostavila zavarovalniško politiko, ki je po njenih besedah zelo pomembna pri podnebnih spremembah. V nadaljevanju je omenila raziskavo, ki jo je Evropska komisija objavila pred mesecem dni in govori o tem, kolikšni so letni stroški na prebivalca zaradi naravnih nesreč oziroma koliko kakšni državi vreme vzame stroškov. Slovenija je po teh podatkih na prvem mestu. Pri nas vreme na prebivalca na leto vzame 3452, v sosednji Avstriji 1600 evrov.
Na repu po ornih površinah
Z zanimivima podatkoma je postregel tudi predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič, in sicer, da je Slovenija v zadnjih 28 letih prepolovila uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Poleg tega je omenil še drug podatek, to je, da imamo osem arov ornih površin na prebivalca. "V EU ima manj samo Malta. To pa je umetnost, kako na teh osmih arih ornih površin na prebivalca ustvariti več," je dejal.
Da bomo postali bolj prehransko suvereni,"moramo v panogo pritegniti mlade, perspektivne ljudi, povezati univerzo in industrijo oziroma vse člene v prehranski verigi, predvsem pa več denarja nameniti v sodobne tehnologije", je poudaril Toni Balažic iz podjetja Panvita.
Predsednica Zveze slovenske podeželske mladine Anja Katelic pa je med drugim opozorila na kakovost življenja in duševno zdravje kmetov. Po njenih besedah niso velikokrat slišani. Pri tem se je navezala na primer, rekoč, da "uredbe ena za drugo kar bežijo mimo njih, kljub temu, da povemo, da tega ne moremo izvajati na kmetijah. Torej se na koncu ne posluša stroke, ampak se odloči na en način populistično in da se zadosti nekim okvirjem Evropske unije. Naše kmetije postopoma postajajo vse bolj utrujene in ne uspejo slediti vsem tem spremembam. Zato je tudi duševno zdravje, kot posledica tega stresa, vedno slabše," je bila nazorna. Kot je še nadaljevala, potrebujejo moč podeželja nazaj, da bodo psihično sposobni voditi kmetije in racionalno sprejemati finančne in okoljske odločitve ter na ta način doprinesli h kakovosti življenja na kmetiji.
