Bilo je težko. In težko še bo, saj enostavno ne more biti. Ne glede na to, kako močno smo se v preteklih mesecih trudili, da bi otrokom za čas zaprtja šol priskrbeli računalnike in drugo programsko opremo, so bili mnogi prikrajšani za občutek varnosti. Pa ne imejte v mislih le tistih, ki odraščajo v nasilnem objemu žaljivk in udarcev. Tudi otroci, ki jim starši pri šolskem delu niso znali biti v oporo, so bili izpostavljeni tveganju, da se bodo od svojih vrstnikov začeli razlikovati bolj, kot je dobrodošlo. "Seveda odraščajo v zelo različnih družinah, posledično pa imajo različno podporo, zaledje. Taka odstopanja šolski sistem načeloma manjša. V trenutni situaciji pa se razlike med otroki povečujejo," trdi Mateja Hudoklin, psihologinja v Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, ki situacijo spremlja aktivno in kritično. Če način šolanja, s katerim smo se srečali v preteklih mesecih, traja krajše obdobje, dolgoročnega vpliva na življenje in razvoj otrok najbrž ne bo. A če bi večja angažiranost (in celo finančna obremenjenost) staršev postala stalnica, bi to utegnil biti - problem.
In tako je šivankino uho zamenjala jama
Interesa je bilo ogromno. In ponovno je postalo jasno, da so se starši za svoje otroke pripravljeni soočiti z vsem, kar prinese življenje
To so že pravila stare šole
In zdaj se otroci po modelu B naposled vračajo v šolske klopi. Zanj je predvideno upoštevanje priporočil za preprečevanje okužb, se pravi zagotavljanje fizične razdalje, redno umivanje rok in zračenje prostorov. Vendar pa se zunanjemu opazovalcu ob vsem stresu, ki ga učenci doživljajo ob vstopu v novo šolsko leto, zdijo take omejitve naravnost nesramne. Ob tem pa se je treba zavedati, da je šola poseben sistem, v katerem so bila pravila vselej zelo pomembna. "Včasih kdo reče, da smo pravilom preveč zavezani. A zaradi varnosti tako pač mora biti! V koronačasu nam je navajenost na omejitve prišla zelo prav. Mislim, da bodo prilagoditve zelo malo spremenile delovanje šole," še pravi Lidija Todorović in pojasni, da že pred virusom ni bilo nič čudnega, da je treba hoditi po desni, da si je treba umivati roke, da se ne sme skakati po drugih otrocih. To je bil vedno del kurikuluma, zdaj pa bo na tem pač malo več poudarka.
Starši težko pomagajo
O tem, da svojim otrokom ne znajo pomagati, starši neradi govorijo. O tem, da matematične naloge ne znajo razložiti niti petošolcu, pa raje molčijo. "Cele dneve delam na 'baušteli'. Fejst delam, sposoben sem. Ampak šolski predmeti mi nikoli niso šli najbolj v glavo," zadržano pove oče desetletnika, ki obiskuje eno od ptujskih osnovnih šol. "Pa da ne bi slučajno napisala, da sem jaz to izjavil. Bodo deca mislili, da ima moj mali zabitega fotra," pristavi. In dam mu častno besedo.