
V Sloveniji smo sredi najgloblje krize v izobraževanju, vlada in resorno ministrstvo pa pred problemi tiščita glavo v pesek kot noj," je pred svetovnim dnevom učiteljev, ki letos poteka pod sloganom "Brez učiteljic in učiteljev ni izobraževanja", opozoril glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) Branimir Štrukelj. Poudaril je, da v SVIZ ne bodo pristali, da bi postalo nekaj povsem normalnega, da bi "vsak, ki ima pet minut časa, poučeval, saj bi to pomenilo konec strokovnosti". In pri tem tudi starše pozval, naj začnejo opozarjati na težavo pomanjkanja učiteljic in učiteljev, ki so ne le evropska ampak tudi slovenska realnost, sicer bo prepozno. "Ko se bo kepa pomanjkanja učiteljev začela valiti, je ne bo ustavil nihče."
Kako je pomanjkanje učiteljev videti v realnosti, je ponazoril Matej Šiško, učitelj geografije in zgodovine ter pomočnik ravnateljice na Osnovni šoli Otočec. "Pred začetkom šolskega leta nas je zapustilo pet učiteljic in učiteljev. Že od junija smo iskali ustrezen kader tudi preko fakultet in študentskega servisa. Danes tehniko uči učitelj športa, fiziko je prevzela učiteljica kemije in biologije, ki zaradi presežka ur ne more več poučevati naravoslovja. Slednje zdaj poučuje geograf, za fiziko imamo tudi učiteljico, ki je prišla iz Bosne in Hercegovine in tudi jezika ne obvlada najbolje." Mirjana Višnikar Ivić, profesorica nemščine in pomočnica ravnatelja na Elektrotehniški-računalniški strokovni šoli in gimnaziji Ljubljana, je dodala, da pri njih uči računalništvo nekdanji dijak, ki ni niti še absolvent, saj noben računalničar ne bo prišel poučevat za 1100 evrov, če v gospodarstvu kot začetnik dobi 2500 evrov neto plače.
Poučevanje ni finančno privlačna poklicna izbira, ugotavljajo v vseh državah OECD, saj imajo učitelji v povprečju za 10 odstotkov nižje plače od primerljivih poklicev in primerljive izobrazbe. Učiteljstvo se tudi stara. Dodatno naše učitelje skeli, da vlade zadnjih petnajst let ne izkazujejo ustreznega odnosa do pomena izobraževanja za prihodnost družbe, je dejal Štrukelj. In dodal, da je tokratna vlada šla še korak naprej v degradaciji stroke v izobraževanju in poglabljanju krize v izobraževanju, ko je v predlogu odprave plačnih nesorazmerij degradirala pomen strokovnih nazivov. Glavni tajnik SVIZ se sprašuje, ali želi vlada s tem škoditi javnemu izobraževanju, saj je jasno, da bodo, ko bodo elite ugotovile, da javne šole niso več kakovostne, začele nastajati zasebne šole. Zato je ministra za izobraževanje Darja Feldo in vlado javno pozval, naj se opredeli do tega predloga. In obenem apeliral, naj se zgane in začne reševati probleme, sicer bo prepozno, da bi sploh še kaj rešili v javnem izobraževanju.