Kandidaturo prvaka SDS Janeza Janše za predsednika vlade je v torek vložila skupina poslancev s prvopodpisano vodjo poslanske skupine SDS Jelko Godec. Kandidaturo so poleg poslancev SDS s podpisi podprli tudi v trojčku NSi, SLS in Fokus ter Demokratih, s katerimi bo Janša predvidoma oblikoval vlado, in v stranki Resnica, ki bo formalno ostala v opoziciji.
Tako je pričakovati, da ga bodo poslanci teh poslanskih skupin podprli tudi na tajnem glasovanju, Janša pa bo predvidoma že četrtič postal predsednik vlade.
Po vložitvi mandatarske kandidature je danes stekel 48-urni rok, ki mora preteči do glasovanja v DZ. Glasovanje v DZ pa se lahko izvede najkasneje v sedmih dneh po izteku roka za vložitev kandidatur.
Podpredsednica DZ Nataša Avšič Bogovič (Svoboda) je sicer predlagala, da bi o kandidaturi Janše DZ glasoval prihodnji torek, ko je kolegij sklical še eno izredno sejo. Kot je pojasnila, se namreč v petek izteče rok za vložitev pravnih sredstev in ustavnih pritožb glede vplivanja na marčne parlamentarne volitve. Po njenih besedah je zato na hitenje z imenovanjem mandatarja opozorila tudi pravna stroka.
Predsednik DZ Zoran Stevanović je njen predlog dal na glasovanje kolegiju, a so ga vodje poslanskih skupin SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokrati in Resnica zavrnili.
Kolegij je nato s podporo prej naštetih poslanskih skupin in podporo poslancev narodnih skupnosti potrdil dnevni red petkove izredne seje.
Če Janša za mandatarja v petek ne bi bil izvoljen, bi DZ glede na dnevni red seje odločal še o predlogu za izvedbo ponovnih volitev predsednika vlade. To točko so na dnevni red pogojno uvrstili na predlog Stevanovića, saj se lahko, kot je pojasnil, v primeru Janševe neizvolitve DZ znajde v časovni stiski. O novem kandidatu za mandatarja mora namreč DZ po potrditvi sklepa, da gre v tretji krog iskanja mandatarja, odločati v 48 urah.
V primeru, da torej Janša ne bi bil izvoljen za mandatarja, se bo seja po začetku druge točke prekinila, z njeno obravnavo pa bodo nadaljevali v nedeljo.
Kandidaturo za predsednika vlade bodo v tem primeru lahko poslanske skupine ali najmanj 10 poslancev vložili do nedelje do 14. ure. "Čim bližje izteku 48-urnega roka, hkrati pa dovolj prej, da se lahko opravi krajša razprava," je pojasnil Stevanović.
V ponovnem krogu potrebna navadna večina
Za imenovanje Janše za predsednika vlade je ob petkovem glasovanju potrebna absolutna večina, torej 46 poslanskih glasov. V tretjem glasovanju pa bo zadostovala že navadna večina, torej večina vseh prisotnih poslancev. Teh je sicer 90.
Skrajšani postopki
Kolegij je odločil tudi, da bo DZ po skrajšanem postopku obravnaval predloge novele zakona o Slovenskem državnem holdingu, zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč in novele zakona o parlamentarni preiskavi. Predlog, da bi po skrajšanem postopku obravnavali novelo poslovnika DZ, pa so zavrnili.
Tako bodo predlog zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč in predlog novele zakona o parlamentarni preiskavi obravnavali že na izredni seji DZ, ki bo v torek.
Po prvotnem predlogu bi poslanci na torkovi seji obravnavali tudi dve zahtevi za parlamentarni preiskavi o tujem vmešavanju v marčne parlamentarne volitve in o sumih obvodnega oz. nezakonitega financiranja političnih strank, pod katerima je prvopodpisan vodja poslanske skupine Svobode Borut Sajovic. A so v Svobodi ti dve zahtevi umaknili z dnevnega reda seje.
