(PORTRET TEDNA) Ljubo Jasnič: Človek, ki še ni obupal nad Desusom

Ljubo Jasnič je v medijih označen za stečajnega upravitelja stranke, ki že več mesecev tone zaradi sporov med poslanci ter vodstvom stranke in volilno bazo na terenu. Jasnič, ki bo naslednje leto dopolnil 75 let, se je v Desus včlanil leta 2008. Od leta 2010 do leta 2013 je bil generalni sekretar stranke, v času druge vlade Janeza Janše je bil državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, potem ko mu pred osmimi leti na kongresu ni uspelo premagati Karla Erjavca, pa je iz stranke odšel. Vanjo se je vrnil šele, ko je Erjavca na kongresu januarja 2020 premagala Aleksandra Pivec. Prvak Desusa je postal junija letos, ko so stranko že zapustili njeni najbolj prepoznavni obrazi, ki so obupali nad razmerami v njej. V roke je dobil stranko, ki poka po šivih in ki ji javnomnenjske ankete ne napovedujejo obstanka v parlamentu. Marsikdo se sprašuje, zakaj se je odločil za nehvaležno funkcijo, če bi lahko v miru užival v zasluženem pokoju.

Ne bi ga smeli podcenjevati

Razlog za to tiči v tem, da Jasnič še ni obupal nad Desusom. Še več, verjame, da ima stranka prihodnost, če se pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami čim bolj distancira od svojih poslancev. Nekdanji vidni član Desusa Janez Ujčič poudarja, da Jasniča njegovi politični nasprotniki ne bi smeli podcenjevati. "Ko sva delala skupaj, sem imel občutek, da je pri njih videl kakšen korak ali potezo več kot oni. Sicer je politično umirjen, vendar pa lahko postane zelo odločen in agresiven takrat, ko mu stopiš na rep, bodisi neupravičeno bodisi upravičeno," pojasnjuje Ujčič, ki je bil tako kot Jasnič v času druge Janševe vlade državni sekretar v premierjevem kabinetu. Člani lokalnih in pokrajinskih odborov Desusa Jasniča opisujejo kot umirjenega in pripravljenega, da sliši različna mnenja in stališča. V nasprotju z Erjavcem, ki je bolj striktno zasledoval svoje interese in cilje, Jasnič po njihovih besedah v ospredje ne postavlja sebe, temveč daje prednost drugim.

Desus je v torek po dolgem času spet strnil svoje vrste in odrekel vsakršno podporo aktualni Janševi vladi. Izjema so poslanci, ki tega za zdaj očitno ne nameravajo storiti. Jasnič se zaveda, da poslancev, ki vladi v najbolj ključnih trenutkih nikoli niso obrnili hrbta, ne more disciplinirati: "Oni glasujejo po svoji vesti, kakšna je ta vest, je njihova stvar. Če bodo glasovali tako kot člani Desusa, bodo morali upoštevati to, kar je rekel svet stranke." Ob tem dodaja, da je sam predsednik stranke, ne pa predsednik poslanske skupine, zato mora poslušati članstvo in teren, ki so ga prejšnja vodstva zanemarjala: "Naših članov v Posočju osem let ni obiskal nihče iz vodstva. To je katastrofa. Kako bomo potem imeli podporo med ljudmi?"

Kot politik sicer še zdaleč ni popoln. Pokazalo se je, da je ena od njegovih šibkih točk komuniciranje z javnostjo. Za več svojih izjav se je opravičil, tudi ko je nekdanje člane Desusa, ki so prestopili v SAB, označil za klovne. Takrat naj bi mu sicer nekateri svetovali, naj raje reče bobu bob in pove, da so za njihove odhode krivi poslanci, ne pa stranka, a se za to ni odločil. Medtem ko nekateri pravijo, da ni dovolj karizmatičen, da naj bi bil celo nekoliko zamerljiv in da bi znal nasesti kateri od teorij zarote, Ujčič poudarja, da je Jasnič glede na "metode političnega dela zagotovo boljši od Erjavca ali koga drugega pred njim, ker je človek s politično preteklostjo od terena do visokih funkcij, bodisi v stranki ali kje drugje". Tudi tisti, ki niso njegovi privrženci, pravijo, da bi bil skoraj vsak, ki bi v tem trenutku prevzel vajeti Desusa, v enakem položaju kot Jasnič. Vendar pa zadnji dogodki nakazujejo, da je prvak stranke trdno v sedlu in da se napovedi o morebitnem novem volilnem kongresu pred volitvami ne bodo uresničile.

"Bil je neke vrste priden aparatčik"

Jasnič je kariero začel že v prejšnjem režimu. V sedemdesetih letih je bil pet let predsednik Zveze socialistične mladine Slovenije (ZSMS). Predsednik Alternativne akademije Darko Štrajn, ki je bil v tistem obdobju novinar in urednik Mladine, pravi, da je Jasnič takrat osebno veljal za neke vrste benevoletnega predsednika ZSMS: "Smo imeli včasih kakšne telefone, naj malo pazimo, kaj pišemo, vsaj z njegove strani pa ni bilo nič hujšega." Ob tem dodaja, da Jasniču ne bi mogel očitati, da je bil represiven: "Seveda pa je opravljal svojo funkcijo. Takrat je bil neke vrste priden aparatčik." Štrajn je bil kot novinar prisoten tudi na kongresu ZSMS v Novi Gorici leta 1978, ko je imel Jasnič uvodni govor: "Tisto je bilo legendarno. On je poudaril, da smo neka srečna generacija, da nam nič ne manjka in da imamo pred seboj veliko prihodnost. V zelo kratkem času se je potem pokazalo nasprotje tega."

Družbene spremembe v osemdesetih letih so seveda vplivale tudi na mladinske organizacije. ZSMS je bila po besedah njenega zadnjega predsednika Jožefa Školča takrat že precej drugačna od tiste, ki jo je v prejšnjem desetletju vodil Jasnič. "On ni bil dejaven pri teh spremembah, ki so se takrat dogajale, bil je bolj v partiji. To, kar smo počeli takrat, ga najbrž niti zanimalo ni, vsaj čutiti ga ni bilo," poudarja Školč. Jasnič je ZSMS zapustil leta 1984, v osemdesetih letih je bil tudi izvršni sekretar za obrambo v centralnem komiteju Zveze komunistov Slovenije. V intervjuju za Dnevnik je povedal, da je na to obdobje ponosen, ker so takrat postavili temelje, "da smo lahko leta 1991 zmagali".

"Nisem hotel vleči politike v skoke"

Preden je prišel na čelo Desus, je bil Jasnič znan predvsem kot dolgoletni športni funkcionar. Na Smučarsko zvezo Slovenije (SZS) je prišel leta 1974 na povabilo zdaj pokojnega Janeza Kocijančiča. Do sredine letošnjega avgusta je kar 16 let deloval kot predsednik zbora in odbora smučarskih skokov ter nordijske kombinacije. Potem ko je prevzel vodenje Desusa, se je poslovil od smučarskih skokov: "Higiena zahteva, da se, ko si enkrat v politiki, umakneš iz športa. Tudi prej ko sem bil v športu, nisem hotel vleči politike v smučarske skoke." Njegov dolgoletni sodelavec Jelko Gros pravi, da je bila Jasničeva največja napaka ravno to, da je zapustil smučarske skoke: "Vemo, da nezamenljivih ljudi ni, ampak sistem na žalost ni bil pripravljen na njegov odhod," poudarja Gros, ki Jasniča karakterno opisuje kot zelo očetovskega, preudarnega in nekonfliktnega. "Od leta 1995, ko je bil na nek način direktor, se ne spomnim, da bi se močno udarjalo po mizi. S tega zornega kota tudi zdaj ni nič drugačen," dodaja Gros.

Slovenski smučarski skakalci so spisali številne zgodbe o uspehu in se okitili z najvišjimi dosežki, od olimpijskih iger in svetovnih prvenstev do novoletne skakalne turneje. Lansko svetovno prvenstvo v poletih v Planici je zaznamoval tudi spor med Timijem Zajcem in takratnim trenerjem Gorazdom Bertoncljem. Jasnič je konflikt presekal tako, da je sprejel Bertoncljev odstop, Zajca pa so takrat izključili iz reprezentance. "On je probleme vedno reševal med ljudmi, seveda pa je to težavno. Če ste spremljali ta konflikt, ste videli, da sta na nek način na koncu izgubila oba, trener in tekmovalec," poudarja Gros. Po njegovih besedah je bil Jasničev največji dosežek to, da je Slovenija kljub številnim krizam danes med šestimi najmočnejšimi narodi v smučarskih skokih, tako po organizaciji kot po financah: "Bil je lider oziroma vodja sistema, kot ga poznamo danes. Delalo nas je veliko, ampak on je dovolil, da se je to razvijalo." In teh zaslug Jasniču tudi v politiki ne more vzeti nihče.