
"Še vedno čakamo na odločitev naše nekdanje predsednice. V začetku septembra bomo imeli posvet vodstva in takrat se bomo odločili. Vsekakor predsedniške volitve jemljemo zelo resno, želimo si dobrega in kompetentnega predsednika, ki bo združeval. Delitev je bilo čisto dovolj, bomo videli, ali bomo med nami našli junaka, ki ga lahko ponudimo," je glede morebitne predsedniške kandidature evropske poslanke NSi Ljudmile Novak na današnji novinarski konferenci dejala poslanka in podpredsednica NSi Vida Čadonič Špelič. Novak je za Večer povedala, da se glede morebitne kandidature še ni dokončno odločila in da bo več znano še ta mesec. Če se bo po petih letih spet podala v predsedniško tekmo, jo bo stranka podprla, je dejala Čadonič Špelič, ki za zdaj še noče ocenjevati kandidatov, ki so uradno najavili svoje predsedniške kandidature. "Pri nas bo odločala vsebina, blizu pa nam je kandidatka ali kandidat, ki bo Slovence združeval ter poenotil in ki bo z vsebino, ki se bo videla skozi kampanjo, dokazal, da bo predsednik vseh. Predsednik je neposredno izvoljen in mora biti predsednik vseh Slovenk in Slovencev," je dejala Čadonič Špelič.
Prvaku NSi Mateju Toninu je svojo kandidaturo že predstavil poslanec SDS Anže Logar, ki bo kandidiral s podpisi volivcev, a je Čadonič Špelič dejala, da za zdaj niso dobili še nobene uradne prošnje za podporo kateremu od kandidatov. Logar je za Delo dejal, da bi bil hvaležen, če bi NSi podprla njegovo kandidaturo, a dodal, da je to stvar vsake posamezne stranke. Na vprašanje, ali ni napočil čas, da Slovenija dobi prvo predsednico republike v zgodovini, pa je Čadonič Špelič odgovorila, da ji je zelo všeč, ker se je tokrat za kandidaturo odločilo več žensk: "To je na nek način tudi spodbuda in podpora vsem ženskam, ki delamo v politiki, da smo na pravi poti. Vedno pa na koncu zmaga tisti, ki prepriča največ volivk in volivcev. Če bo to ženska, jo bomo dobili prvič v zgodovini in to seveda ne bo nič slabega." Kaj bodo storili, če se Novak ne bo odločila za kandidaturo in če ne bodo našli ustreznega kandidata, bo po navedbah Čadonič Špelič znano po septembrskem posvetu vodstva stranke.
"Poskušamo živeti idejo krščanske demokracije in delati dobro za ljudi"
NSi danes obeležuje 22. obletnico svojega delovanja. Stranka je bila ustanovljena četrtega avgusta leta 2000 po odcepu od združene stranke SLS + SKD oziroma od današnje SLS. Prvi predsednik stranke je bil Andrej Bajuk. "Imeli smo padce in vzpone, vsekakor pa smo lahko ponosni, da smo idejo krščanske demokracije, ki smo jo prevzeli od Slovenskih krščanskih demokratov, dejansko uspeli udejanjiti, jo poskušamo živeti in delati dobro za ljudi," je dejala Čadonič Špelič in dodala, da je NSi mladenka, ki počasi zori. "Mislim, da se je to zorenje počasi videlo tudi v našem delu," je dodala poslanka in podpredsednica NSi. NSi si po njenih besedah prizadeva za dialog in krščanske vrednote, podpirajo pa tudi močno Evropo, ki jo kot majhna država potrebujemo.
NSi za zdaj podpira samo referendum o noveli zakona o RTV
Letošnja jesen bo poleg predsedniških in lokalnih volitev tudi referendumsko obarvana. SDS bo prvega septembra začela zbirati 40 tisoč potrebnih podpisov za razpis zakonodajnih referendumov o spremembah zakona o vladi, noveli zakona o RTV Slovenija in noveli zakona o dolgotrajni oskrbi. Čadonič Špelič je dejala, da ne bodo podprli referenduma o zakonu o vladi, ker v NSi vladi Roberta Goloba priznavajo, da je zmagala na volitvah, koalicija pa naj svojo vlado organizira tako, kot misli, da je prav. Ko gre za novelo zakona o RTV Slovenija, pa po njenem mnenju, ne bi bilo slabo, če bi ljudje na referendumu spet povedali, kakšno javno radiotelevizijo si želijo: "V zadnjih letih se zelo veliko govori o objektivnem obveščanju javnosti, in če že kdo, potem je RTV tista institucija, ki bi morala objektivno obveščati javnost." V primeru novele zakona o dolgotrajni oskrbi medtem še niso sprejeli odločitve, ali bodo referendum podprli ali ne. "Ta zakon ni idealen, ampak zdaj ko je spisan, bi bilo boljše, da bi ga poskušali uveljavljati, ne pa da rečemo, da se ga ne da izvajati. Na to težko pristanemo," je dodala Čadonič Špelič.

Premier Golob je nedavno ocenil, da SDS z množičnim vlaganjem referendumskih pobud zlorablja zakonodajo. Čadonič Špelič je dejala, da v NSi referendume spoštujejo in jih jemljejo zelo resno, zato menijo, da je potrebno biti zelo pozoren pri tem, kaj se vpraša ljudi in kaj lahko politika naredi sama: "Jaz sem za sprejemanje odgovornosti izvoljene politike. Res je, da je referendum najvišja oblika demokracije, vendar ga ne gre izkoriščati za vsako stvar. Že tako imamo v naši državi zelo nizko volilno udeležbo, in zdi se nam, da ljudem ne pošiljamo pravih signalov." Se pa Čadonič Špelič strinja s predlagatelji iz vrst SDS, da bi bilo treba referendume združiti z volitvami, saj da so ljudje sposobni glasovati o različnih zadevah, s tem pa bi jim prihranili tudi čas.
Vlado pozvala, naj razglasi naravno nesrečo zaradi suše
Podpredsednica in poslanka NSi je bila ob tem kritična do nekaterih potez Golobove vlade, za katero je dejala, da je očitno "še malo v učni dobi". Slovenijo po njenih besedah skušajo spreminjati po svoje z vlaganjem zakonov, ki po njihovi oceni niso dobri: "V NSi imamo civilno družbo absolutno za sogovornika, vendar pa mislimo, da morata vlada in politika, torej vladajoča koalicija, prevzeti odgovornost." Vlada je po njenih navedbah po nepotrebnem posegla v zakone za nazaj: "Če bi tako delovala vsaka vlada, bi se vrteli v začaranem krogu." Za korak nazaj je označila tudi zakone s področja davčne politike: "Ne podpirajo dela in tistih, ki zaslužijo malo oziroma premalo in znajo sami s svojim denarjem najbolje ravnati, ampak dvigujejo obdavčitve. Tisti, ki bodo te davke plačevali, to so delodajalci, s tem niso zadovoljni." Vlado je pozvala, naj zaradi suše, ki je prizadela kmete, čim prej razglasi naravno nesrečo, začne uradni postopek cenitve škode, sprosti državne rezerve in s tem kmetom omogoči nakup krme za živali.