
Premier Robert Golob je ob robu današnjega srečanja s predstavniki nevladnih in prostovoljnih organizacij komentiral ravnanje opozicijske SDS, ki je v manj kot mesecu dni vložila že tri pobude za zakonodajne referendume. V stranki Janeza Janša bodo prvega septembra začeli zbirati potrebnih 40 tisoč podpisov za razpis referendumov o spremembah zakona o vladi in o noveli zakona o RTV Slovenija. Včeraj so v SDS vložili tudi podpise za začetek postopkov za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o dolgotrajni oskrbi, s katero želi vlada za leto dni zamakniti začetek izvajanja prej omenjenega zakona.
Golob: Zagotovo bomo imeli referendumski dan
"Sploh ni poanta v tem, kateri zakon je vložen, vsi so deležni bolj ali manj enake obravnave. V tem primeru gre za zlorabo referendumske zakonodaje z namenom zaustavljanja izvršne oziroma zakonodajne oblasti. Takšna taktika ima lahko mogoče navidezen učinek v predvolilnem času in prav temu jo tudi pripisujem," je poudaril Golob. Po njegovih besedah bodo omenjeni referendumi prej ali slej izvršeni. "Verjamem, da bomo ne glede na to, koliko jih bo, vse izvedli na isti dan. Ne bomo dovolili, da bi ena stranka s svojo nespametno politiko državi povzročala prekomerne stroške. Štiri milijone evrov bomo kot država namenili igricam SDS," je poudaril Golob.

Poslanec SDS Zvonko Černač je včeraj dejal, da v stranki pričakujejo "racionalno in gospodarno ravnanje oblasti ter razpis referendumov, za katere bodo zbrani potrebno podpisi, istočasno z enimi od volitev". Jeseni nas namreč čakajo predsedniške in lokalne volitve, kar po besedah Černača pomeni, da bodo volivci v nekateri primerih morali na volišča tudi trikrat ali štirikrat. A v vladajoči koaliciji na ta scenarij očitno ne bodo pristali. "Zagotovo bomo imeli referendumski dan, ker nam to, da se izvedejo referendumi na dan volitev, nič ne zmanjša stroškov, saj sta organizacija in postopek štetja glasov na referendumu popolnoma ločena od lokalnih in predsedniških volitev. Stroški bi bili bolj ali manj isti, kot če bi katerega od referendumov izvedli na dan volitev," je dejal Golob.
Varovanje podpredsednikov vlade spremenili zaradi Luke Mesca
Vlada je na včerajšnji seji sprejela spremembe uredbe o policijskem varovanju. Za varovanje predsednika vlade Roberta Goloba je sprejela posebno uredbo, stopnja varovanja pa se zanj sicer ne spreminja. Podpredsedniki vlade Tanja Fajon, Luka Mesec in Danijel Bešič Loredan pa bodo po novem varovani enako kot večina ministrov, razen če bo to narekovala ocena ogroženosti. Podpredsednike vlade, ki so varovani po tretji stopnji, bo policija varovala z varnostniki samo v primeru, ko bo to narekovala ocena ogroženosti, sicer pa bodo tako kot večina ministrov, razen državotvornih, varovani po četrti stopnji, torej brez spremstva varnostnikov.
Po novem bo po četrti stopnji varovan tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina, ki doslej ni bil varovana oseba. Pri varuhu so omenjeno spremembo predlagali tudi zato, ker je bil Svetina v zadnjih dveh letih tarča številnih groženj, temu pa so zdaj sledili na notranjem ministrstvu. Golob je glede spremenjene uredbe o policijskem varovanju dejal, da gre predvsem za uskladitev z zakonodajo, ob tem pa je dodal, da Mesec kot podpredsednik vlade ni želel, da ga spremljajo varnostniki: "Zaradi tega je bila uredba v tem delu spremenjena, da torej ni potrebe, da mu varnostniki sledijo, in da se lahko temu odpove, če to želi. Doslej to ni bilo možno."
"Tudi za sekundo ne dvomim, kaj jim bodo ljudje povedali"
Po njegovih besedah se v koaliciji zato nagibajo k temu, da bi imeli en referendumski dan, ko bodo vedeli, kateri referendumi nas dejansko čakajo. "S tem bomo racionalizirali odločanje in dali ljudem jasno priložnost, da tistim, ki danes v resnici blokirajo delo parlamenta, še enkrat povedo, kaj si o tem mislijo. Tudi za sekundo ne dvomim, kaj jim bodo ljudje povedali," je poudaril predsednik vlade, ki je zadnji delovni dan pred začetkom vladnih počitnic, izkoristil za še eno srečanje s predstavniki nevladnih in prostovoljnih organizacij. Po njegovih besedah je tokratno, že drugo srečanje z nevladniki potekalo v zelo razširjeni zasedbi: "Prvi namen srečanja je bil, da se seznanimo s širokim spektrom prostovoljstva, civilne družbe in nevladnih organizacij, drugi namen pa je bil, da se organizacije in zveze povežejo z ministrstvi ter se pogovorijo o operativnih nalogah."

Golob je dejal, da se je zahvalil vsem prostovoljcem in nevladnim organizacijam, ki delujejo v javno korist. "Pozvali smo jih k temu, da to sodelovanje še okrepimo. Konkretni pogovori še potekajo, predvsem zato, ker želimo, da ministrstva s posameznih področij tudi usmerjajo delo nevladnega sektorja. Zaključki, ki sledijo, pa bodo zelo specifični glede na področja," je dejal Golob. Na današnje srečanje so povabili tudi Inštitut 8. marec, ki so ga izpustili s seznama povabljenih organizacij na prvi sestanek z vlado. Golob se je inštitutu, ki ga vodi Nika Kovač, zaradi tega takrat opravičil. "Ravno zaradi tega je bil danes povabljen širši krog, sicer pa nikoli ne moreš povabiti vseh, ki si želijo biti zraven," je poudaril predsednik vlade.
Preučili bodo možnosti za zagotovitev sistemskega financiranja
Ministrica za javno Sanja Ajanović Hovnik je pojasnila, da so bile na prvi sestanek z vlado konec junija povabljene zlasti tiste organizacije, ki so na kabinet predsednika vlade naslovile prošnjo za sestanek. "Na drugem sestanku smo krog povabljenih razširili. Inštitut 8. marec je bil vabljen, vidimo jih predvsem na področju, kako naslavljati politični sistem, ki v večjem delu sodi na področje ministrstva za javno upravo, vidimo pa jih tudi kot vsebinsko mrežo na področju ministrstva za delo," je dejala Ajanović Hovnik. Po njenih besedah so danes s strani nevladnih in prostovoljnih organizacij zopet slišali potrditev, da so na pravi poti, pa tudi očitke in težave glede sistemskega financiranja: "Preučili bomo tudi možnosti, kako za nevladne organizacije, ki opravljajo javne storitve ter družbenokoristno delo v imenu države, zagotoviti ustrezno financiranje, ki bo verjetno sistemsko."

Direktor krovne mreže slovenskih nevladnih organizacij CNVOS Goran Forbici je izrazil zadovoljstvo, da je bil drugi sestanek bolj operativen od prvega: "Mislim, da potrebe po sestankovanju s samim predsednikom vlade v tako velikem številu ni več za kakšno leto, takrat pa bomo lahko pogledali, ali to, kar je bilo dogovorjeno danes, drži in ali je prineslo kakšen uspeh." Kot je poudaril, si želi, da bi se ministrstva z nevladnimi organizacijami pogovarjala predvsem o sodelovanju pri ključnih napovedanih reformah na področju zdravstva, davčne politike in blaženja draginje: "Kljub vsem dobrim obetom občutek zadnjih dveh mesecev ni kaj prida drugačen, kot je bil pod vlado Janeza Janše." Forbicija so danes presenetile izjave državne sekretarke z ministrstva za finance, ki je dejala, da na ministrstvu ne čutijo potrebe, da bi se s komerkoli pogovarjali o davkih, ker da gre za specifično strokovno področje. Forbici je ob tem poudaril, da pričakuje, da bodo v snovanje široke davčne reforme, ki jo napoveduje vlada, vključeni vsi deležniki, od nevladnih organizacij do socialnih partnerjev.
V Inštitutu 8. marec so bili po besedah njegove direktorice Nike Kovač zelo veseli povabila na današnji sestanek, veseli jih tudi, da je vlada podprla zakon proti škodljivim ukrepom oblasti, so pa na sestanku izrazili nezadovoljstvo, da so bili v zadnjih nekaj tednih izpuščeni iz vseh pogovorov o protidraginjskih ukrepih, prav tako niso bili seznanjeni z zdravstveno reformo. "Upamo, da to ne nakazuje trenda za naprej," je poudarila Kovač. Po njenih besedah želijo v Inštitutu 8. marec govoriti o konkretnih zavezah iz koalicijske pogodbe in pri tem aktivno sodelovati: "Na sestanku je vlada sedela v prvih vrstah, mi pa za njimi. Jeseni si želimo ob vseh referendumih in ob vsem, kar nas čaka, stati drug ob drugem in aktivno sodelovati."