
Nekdanji evropski poslanec in zunanji minister Ivo Vajgl je tudi za Večer potrdil, da bo jeseni kandidiral za predsednika republike. Na predsedniških volitvah bo nastopil kot neodvisni kandidat, kar pomeni, da bo moral za svojo kandidaturo zbrati najmanj pet tisoč podpisov volivcev, med njegovimi podporniki pa sta tudi zakonca Spomenka in Tine Hribar. "Še vedno puščam odprto možnost, da me podpre katera od parlamentarnih strank," je poudaril Vajgl. Na vprašanje, ali se je pogovarjal z SD, kjer še iščejo svojega predsedniškega kandidata, je odgovoril le, da bi bil zadovoljen in da bi mu bilo lažje, če bi ga podprla katera od parlamentarnih strank. Vajglovo ime se je sicer pojavilo tudi na seznamu evidentiranih predsedniških kandidatov SD, a je po informacijah znotraj stranke malo verjetno, da bi SD podprla Vajgla, ki je bil še donedavnega član SAB, pred tem pa DeSUS, Zares in LDS.
Kandidaturo bo predstavil v drugi polovici avgusta
Da nekdanji dolgoletni diplomat, zunanji minister v vladi Antona Ropa in dvakratni evroposlanec resno razmišlja, da bi vstopil v predsedniško tekmo, smo v Večeru v preteklih tednih že poročali. 79-letni Mariborčan se je namreč za predsedniško kandidaturo že pred aprilskimi parlamentarnimi volitvami dogovarjal s stranko SAB, v katero se je tudi včlanil, a mu je načrte prekrižal izpad stranke iz državnega zbora. Prejšnji mesec se je SAB skupaj z LMŠ, ki se na državnozborskih volitvah 24. aprila prav tako ni prebila v parlament, priključila Gibanju Svoboda, ki ga vodi Robert Golob.
Kljub temu, da so v Gibanju Svoboda kot svojo kandidatko za predsednico republike videli podpredsednico stranke Marto Kos, Vajgl ni odstopil od ideje, da bi tudi sam kandidiral na predsedniških volitvah. Organi Gibanja Svoboda so nato po pričakovanjih enotno podprli kandidaturo Kos, Golob pa je takrat glede možnosti Vajglove kandidature dejal, da bo stranka predlagala samo eno predsedniško kandidatko. Vajgl, ki je podprl združitev SAB z Gibanjem Svoboda, je na drugi strani sklenil, da kot član SAB ne bo izkoristil možnosti, da se pridruži Golobovi stranki. Namere, da bi kandidiral za predsednika republike, ni opustil, svojo predsedniško kandidaturo pa bo predvidoma predstavil v drugi polovici avgusta.
Vlaganje predsedniških kandidatur sicer uradno še ni mogoče, je pa kandidature uradno napovedalo že več kandidatov. V tekmo za stolček v predsedniški palači se med drugim poleg prej omenjene Marte Kos podajajo nekdanji zunanji minister Anže Logar, odvetnica Nataša Pirc Musar, župan Kočevja Vladimir Prebilič, psihoanalitičarka Nina Krajnik, glasbenik Gregor Bezenšek mlajši in zastopnik Antropozofskega društva Slovenije Leo Trojar. Kandidaturo za predsednika republike je danes najavil tudi Ludvik Poljanec, ki je kot laik prevzel zastopanje slovenskih državljanov pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. Prvi krog predsedniških volitev bo 23. oktobra, morebitni drugi krog pa bo 13. novembra.