Sanja Verovnik
Potem ko je vlada pred dnevi nasprotovala predlogu Levice za zaprtje trgovin ob nedeljah tudi po koncu omejitvenih ukrepov, češ da trenutne gospodarske razmere v državi zaradi posledic koronavirusa temu predlogu niso naklonjene, je državni zbor včeraj s 65 glasovi za in 12 proti presodil, da je predlog novele zakona o trgovini, ki predvideva nedeljsko zaprtje trgovin in ga je v državni zbor na podlagi poziva sindikata vložila Levica, primeren za nadaljnjo obravnavo. V Levici so v predlogu novele povzeli poziv Sindikata delavcev trgovine Slovenije (SDTS) v poslanici pred praznikom dela, naj trgovine ob nedeljah in na dela proste dni ostanejo zaprte. Kot izjeme bi lahko bile v nedeljo še naprej odprte prodajalne, ki ne merijo več kot 200 kvadratnih metrov in se nahajajo na območju bencinskih servisov, letališč, železniških in avtobusnih postaj ter bolnišnic.
Večina poslancev izrazila podporo zakonu
Luka Mesec in Željko Cigler iz Levice sta opozorila, da so se državljani že leta 2003 na referendumu izrekli za nedeljsko zaprtje trgovin. Za zaprtje trgovin je glasovalo 57,5 odstotka udeležencev referenduma. Poudarila sta, da imajo delavci v trgovini pravico, da je tudi zanje nedelja prost dan, in da potrošniki nedeljskih nakupov ne bodo pogrešali, saj da je mogoče vse nakupe opraviti v prvih šestih dneh tedna.
Velika večina zaposlenih za zaprtje
Kar 95 odstotkov vprašanih delavcev v trgovini je odgovorilo pritrdilno na vprašanje, ali podpirajo zaprtje trgovin ob nedeljah, četudi to pomeni manjši mesečni zaslužek, je pokazala anketa Sindikata delavcev trgovine Slovenije. To pomeni, da grožnja z upadom mesečnega zaslužka nima skoraj nobenega vpliva na njihovo odločitev o zaprtju trgovin ob nedeljah, so sporočili iz sindikata. Po njihovem mnenju skoraj enoglasna odločitev delavk in delavcev v maloprodaji, da se raje odpovedo nedeljskemu zaslužku kot prostemu dnevu, nakazuje na izredne delovne obremenitve, ki med drugim vplivajo tudi na njihovo zdravje. (dr)
Močan padec prihodkov v trgovini na drobno
Prihodek v trgovini na drobno, ki je marca na mesečni ravni upadel za 12 odstotkov, je aprila še nadaljeval s padcem in se v primerjavi z marcem zmanjšal še za 8,8 odstotka in je bil najnižji po letu 2006. Trgovine so omejitve obratovanja za zajezitev epidemije močno prizadele, saj so imele na letni ravni za skoraj četrtino manj prihodkov. Prihodki so najbolj upadli v specializiranih prodajalnah z motornimi gorivi (za 9,5 odstotka), kažejo podatki statističnega urada. Znižal se je tudi realni prihodek od prodaje živil (za 5,5 odstotka), ki je v marcu še beležil 1,6-odstotno rast. Prihodek od prodaje v trgovini na drobno z neživili se je, po 26,1-odstotnem padcu v marcu, znižal za dodatne 3,1 odstotka. (sta)
