Politike prehoda v podnebno nevtralno družbo se v praksi najbolj vidno realizirajo na lokalni ravni, zato bodo občine in lokalne skupnosti ključni akter pri spopadanju s podnebno krizo. Občine se morajo tako, podobno kot država, kar najhitreje lotiti dolgoročnega planiranja tako blažitvenih kot prilagoditvenih ukrepov, pravi Taj Zavodnik iz nevladne okoljske organizacije Focus. Prepričan je, da občine pri tem precej zaostajajo.
Občine in lokalne skupnosti se morajo pripraviti na negativne posledice podnebnih sprememb in okoljske krize (vročinski valovi, poplave, požari, druge naravne nesreče), saj bodo imele te posledice potencialno izredno hude vplive (še posebno v mestih) na zdravje ljudi, življenjske razmere, infrastrukturo in drugo, razlaga Zavodnik. Ti vplivi bodo še toliko hujši za ranljive družbene skupine, izpostavi.
Kakšni so konkretni ukrepi, ki bi jih lahko sprejele občine? Omejevanje osebnega motornega prometa, spodbujanje javnega prometa in kolesarjenja, spodbujanje lokalne ekološko pridelane hrane, energetska prenova stavb, spodbujanje obnovljivih virov energije (predvsem sončne energije), skupnostnih projektov in drugo.
Najbolje je začeti pri opredelitvi najpomembnejših nevarnosti in razumevanju tveganj, pri čemer ne smemo pozabiti na še posebno ranljiv del prebivalstva (otroci, starejši, skupnosti z nizkimi dohodki, gibalno ovirani). Občine bi tem skupinam ali posameznikom morale pomagati z ustreznimi spodbudami, opozarja Zavodnik. Pomembno je tudi ozaveščati o negativnih vplivih podnebnih sprememb v lokalnih skupnostih in ljudi v večji meri vključevati v oblikovanje ukrepov ter optimizirati ukrepanje ob nesrečah, razmišlja.
"Izredno pomembne so na naravi temelječe rešitve, kot so sajenje dreves ob ulicah, širitev in vzpostavitev novih zelenih površin, trajnostne rešitve za odvodnjavanje mest ... Te rešitve prispevajo poleg večje prilagojenosti tudi k izboljšanju kvalitete bivanja in zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov. Pri snovanju in izvajanju ukrepov imajo lahko zelo pomembno vlogo tudi sredstva EU. Tu si je treba prizadevati, da se finančni tokovi v celoti preusmerijo k okolju in podnebju prijaznim ukrepom. Ker je v lokalnih skupnostih idej veliko, si morajo lokalne oblasti prizadevati za čim bolj participativne oblike razporejanja proračunskih sredstev," pravi sogovornik.
Prednost imajo pešci, kolesarji in električna vozila
Na mariborski, celjski in ljubljanski občini nimajo posebej imenovane skupine za podnebne spremembe, se pa, kot trdijo, s temi vprašanji ukvarjajo znotraj drugih skupin. V Mariboru spremljajo problematiko v okviru skupne službe za varstvo okolja. V Ljubljani so, kot so zapisali, z Vizijo Ljubljane 2025 že leta 2007 začeli izvajati ukrepe proti podnebnim spremembam, ki so prinesli želene spremembe in laskavi naslov zelena prestolnica Evrope 2016. V Celju pa se vsak oddelek na svojem področju ukvarja s temi vprašanji, najbolj oddelek za okolje in prostor ter komunalo, ki vodi največ investicij.
Ekonomija ameriškega krofa v Amsterdamu in samooskrbna vas Zavrate
Manjše občine oziroma lokalne skupnosti so lahko izredno ambiciozne, kot primer Taj Zavodnik izpostavi vas Zavrate. Ta je dosegla stoodstotno energetsko samooskrbnost, napajala se bo izključno iz obnovljivih virov energije.
V tujini gredo nekatere občine še korak dlje. Amsterdam je v skladu z ekonomskim modelom krofa ekonomistke Kate Raworth pripravil transformativno orodje za ukrepanje mesta, s katerim si prizadeva, da bo Amsterdam uspešno, regenerativno in vključujoče mesto ob sočasnem upoštevanju planetarnih omejitev, je izpostavil Zavodnik.
Vsem trem mestnim občinam smo zastavili vprašanje, kakšne ukrepe so sprejeli ali jih nameravajo sprejeti za zamejitev učinkov podnebnih sprememb. Mariborska se je pohvalila z občinskim programom varstva okolja Mestne občine Maribor za obdobje 2021-2030 in akcijskim načrtom za lokalni energetski koncept za to isto obdobje, ki je v pripravi. Prijavili so se tudi na razpis za EU-misijo "100 podnebno nevtralnih mest do leta 2030".
Ljubljanska in mariborska občina sta se že odločili za zapiranje mestnega središča ter tako dajeta prednost pešcem, kolesarjem in električnim vozilom. Z ljubljanske so sporočili, da se je s tem ukrepom izboljšala kakovost v središču, v okolici se pa ni poslabšala. Na obrobju Ljubljane so že vzpostavili šest parkirišč, uporabniki s plačilom celodnevne parkirnine za 1,2 evra pridobijo tudi pravico do dveh voženj z avtobusom. V mariborski občini uvajajo souporabo javnih koles - uredili bodo petnajst postaj s skupno 130 kolesi, najprej v središču mesta, pozneje pa naj bi mrežo razširili glede na želje in potrebe uporabnikov.
Širitev zelenih površin in energetska sanacija
V odgovor na problematiko nastajanja toplotnih otokov zlasti v mestnem središču poteka intenzivno ozelenjevanje mesta, pojasnijo z mariborske občine in dodajo, da se načrt določa sproti glede na aktualno stanje obcestne drevesne vegetacije in priporočila mestne arboristke. Vse tri občine so za namene trajnostne mobilnice namestile polnilnice za električne avtomobile in vzpostavile javni sistem izposoje koles ter javni potniški promet. Vozni park občin se posodablja z vozili na okolju prijazne pogone.
Poplave in odgovornost
Z ministrstva za okolje in prostor pojasnjujejo, da je skrb za varstvo pred škodljivim delovanjem padavinskih voda primarno v pristojnosti lokalnih skupnosti. Zaradi raznolikosti pokrajin je namreč težko zapovedati enotne ukrepe in način varstva.
V prihodnje bodo zaradi prilagajanja podnebnim spremembam potrebni dodatni ukrepi, ki še niso povsem dorečeni na strokovni ravni, so pojasnili z ministrstva. Za varstvo pred škodljivim delovanjem voda država namenja konkretna sredstva za financiranje raznih negradbenih in gradbenih protipoplavnih ukrepov, so pojasnili. Trenutni nabor ukrepov in projektov iz načrta zmanjševanja poplavne ogroženosti za obdobje 2017-2021 vrednotijo na približno 540 milijonov evrov (oziroma približno 110 milijonov evrov letno).
Zaradi lege in tranzitnega prometa skozi Celje se v hladnejših mesecih soočajo s povečano vsebnostjo škodljivih delcev v zraku, a so to omejili s širjenjem plinovodnega omrežja in omrežjem daljinskega ogrevanja, energetsko obnovo javnih zgradb in ukrepi trajnostne mobilnosti. Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom je manjša, tudi koncentracije delcev PM10 se na letni ravni zmanjšujejo in ne presegajo dovoljene letne vrednosti. V letih 2027 in 2030 je v načrtih gradnja vzhodne obvoznice, ki bo razbremenila tranzit, ki zdaj poteka skozi mesto, so sporočili.
Z energetsko sanacijo javnih stavb in vzgojno-izobraževalnih zavodov skušajo občine uvesti bolj učinkovito rabo energije in znižanje emisij toplogrednih plinov. V Energetiki Ljubljana bodo do 2022. leta 70 odstotkov premoga zamenjali z zemeljskim plinom. Na mariborski občini bodo naslednje leto začeli izvajati projekt energetske sanacije javne razsvetljave v občini.
Na celjskih osnovnih šolah se je v letu 2019 zaključil projekt, s katerim so šolsko osebje in učence usposobili, da so postali energetski skrbniki, ter pripravili strategijo pametne šole, ki predvideva strateško načrtovanje rabe energije. V Celju podeljujejo občinske subvencije gospodinjstvom za zamenjavo zastarelih kurilnih naprav s sodobnimi plinskimi kondenzacijskimi kotli in za zamenjavo zastarelih toplotnih postaj v stanovanjskih in javnih objektih, ki so priključeni na daljinsko ogrevanje.
S kakšni težavami pa se pri izvajanju zelenih projektov srečujejo občine? Z zagotavljanjem zadostnih finančnih sredstev, zamudnimi postopki pri sprejemanju strateških občinskih razvojnih dokumentov in pri sledenju intenzivnim spremembam na področju sprejemanja nacionalne zakonodaje.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
