Državi nikakor ne uspe urediti sistema ravnanja s komunalno embalažo. O uspešnosti rešitev v novem zakonu so mnenja povsem nasprotna.
Vlada je v začetku novembra sprejela novelo zakona o varovanju okolja (ZVO-2), ki med drugim prinaša bistvene spremembe v sistemu ravnanja z odpadki. Zakon namreč za vsak masni tok odpadkov, za katere velja proizvajalčeva razširjena odgovornost, določa zgolj eno neprofitno organizacijo, ki bo v imenu proizvajalcev iskala najugodnejše ponudnike za odvoz in predelavo. Proti spremembam so tako podjetja, ki se sedaj ukvarjajo z zbiranjem in predelavo odpadkov, kot podjetja, ki jim pri dejavnosti nastajajo odpadne snovi in so odgovorna za njihovo pravilno odstranitev in predelavo. Novosti pa podpirajo pri komunalnih podjetjih in pri podjetju Slopak, za korenito spremembo sistema so tudi nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z okoljem.
"Trenutni sistem ne zagotavlja odgovornega ravnanja z odpadno embalažo in ne dosega okoljskih ciljev. Komunalna odpadna embalaža se kopiči v skladiščih izvajalcev javnih služb, saj odgovorna podjetja ne izvajajo obveznosti odvoza, izpostavlja urad za komuniciranje," so ob sprejetju zakona na vladi sporočili iz Ukoma.
Podjetja želijo imeti nadzor nad odpadki
Antonija Božič Cerar, svetovalka generalnega direktorja GZS: "Proizvodna podjetja bi si želela nadgradnje dosedanjega sistema, ki dobro deluje. Če bo zakon uveljavljen, bo s sistemom upravljala samo ena organizacija. To moti podjetja, ki imajo na svojih dvoriščih odpadke, saj imajo veliko zaupanje do podjetij, ki odpadke sedaj odvažajo in predelujejo. V preteklosti smo imeli enoten sistem in je bilo veliko nejevolje in nezaupanja glede porazdelitve stroškov." Antonija Cerar Božič opozori tudi, da se je pri pripravi sprememb zakona o varovanju okolja sploh prvič zgodilo, da ni bilo javne razprave in da ministrstvo za mnenje ni vprašalo GZS, čeprav bodo spremembe zelo vplivale na podjetja. "Nekatere zadeve v zakonu so dobro rešene, bilo pa je premalo preigravanja rešitev skozi javno razpravo," pravi sogovornica. Skrbi jo, da podjetja ne bodo želela sodelovati v novem sistemu, saj imajo ravnanje z odpadki dobro rešeno že sedaj.
Jure Fišer: "Gospodarstvo ne bo prevzelo stroškov monopola"
"Upamo, da ZVO-2 ne bo sprejet. Monopolizirali bomo cel sistem zaradi tega, ker ministrstvo za okolje in prostor ne zna urediti malega dela sistema odpadne embalaže iz gospodinjstev. Problematičnih je 20.000 ton od skupno 300.000 ton odpadne embalaže na leto. Gospodarstvo ne bo prevzelo stroškov monopola, kjer bodo beli ovratniki določali, kdo bo vozil odpadke in kdo ne. Radi bo socializirali stroške velikih proizvajalcev na škodo malih," pravi Jure Fišer, direktor mariborske Surovine. Po njegovem mnenju tudi do zastajanja odpadne embalaže na dvoriščih komunalnih podjetij ne bo več prihajalo, če oziroma ko bodo družbe dobile okoljevarstvena soglasja po novi uredbi ministrstva. "Januarja tega problema sploh ne bo več, zakaj bi sistem zdaj postavljali na glavo?" sprašuje Fišer.
Zamuda pri prenosu evropske direktive
Uvedbo sistema je na nedavni okrogli mizi v organizaciji GZS močno zagovarjal Srečko Bukovec iz podjetja Slopak. "Rešitve so popolnoma ustrezne za tako malo državo. Finančni interes je tako močen, da se vkopavamo, se oklepamo svojih stališč. Racionalnih razlag za nasprotovanje ne vidim." Da je uvedba takšnega sistema potrebna in celo nujna, je menil direktor zbornice komunalnega gospodarstva Sebastijan Zupanc, pri čemer se je skliceval na evropsko direktivo o odpadkih, ki jo moramo prenesti v slovensko zakonodajo. Predstavniki podjetij so sicer dokazovali, da v evropski direktivi nikjer ne piše, da morajo države uvesti prav tak sistem, kot ga predvideva predlog novele zakona.
Polanec: Pogoji preferirajo Slopak
Pri podjetju Intersoh, ki se ukvarja z zbiranjem in predelavo surovin, so predstavili študijo o ekonomskih posledicah zakona, ki jo je pripravil ekonomist Sašo Polanec. Ker zakon določa, da lahko organizacijo za upravljanje z odpadki ustanovijo samo proizvajalci odpadkov, pri čemer mora organizacija imeti 25-odstotni tržni delež, Polanec ugotavlja, da v kar petih shemah (od desetih) nobena od obstoječih organizacij ne bi izpolnjevala obeh pogojev, v štirih shemah pa nobena organizacija ne bi izpolnjevala niti pogoja ustanovitve proizvajalcev, v preostalih petih shemah pa bi – z izjemo sheme odpadnih nagrobnih sveč, kjer bi ostali dve organizaciji – poslovala le še ena organizacija. Zakon torej uvaja postopni monopol, ugotavlja študija, s tem pa nesorazmeren način posega v ustavno pravico do svobodne gospodarske pobude. Polanec s podatki dokazuje, da so pogoji iz zakona postavljeni tako, da očitno preferirajo podjetje Slopak.
Tudi okoljske nevladne organizacije spremembe podpirajo. "Sistem se mora spremeniti, saj je v zadnjih 15 letih dokazal le to, da ne deluje. Bili bi nori, če bi z istim sistemom pričakovali drugačen rezultat," je septembra po navedbah STA povedal Uroš Macerl iz Eko kroga. Z ministrstva za okolje in prostor sporočajo, da gre zakon predvidoma naslednji teden v parlamentarno proceduro.