Kot je poudaril minister Zdravko Počivalšek, kulturni in kreativni sektor predstavljata 8,4 odstotka slovenskih aktivnih podjetij in zaposlujeta 3,3 odstotka vseh zaposlenih. "Dejstvo je, da ju je pandemija soočila z enim največjih izzivov doslej, ki pa prinaša tudi priložnosti," je dejal.
Slovenskim podjetjem po njegovih besedah še vedno manjka zavedanja potenciala kreativnosti pri krepitvi poslovanja. Tako med drugim podpira projekt Kompetenčni center za design management, ki je doslej nanizal jasne pozitivne rezultate, podporo ministrstva pa si lahko sektor obeta tudi v prihodnje, je poudaril.
"Pred nami je še dolga pot in veliko dela," je dejal. Tudi zato bo ta tema v ospredju slovenskega predsedovanja Svetu EU prihodnje leto. Opolnomočiti je treba predvsem vodstva podjetij, da se bodo zavedala potenciala sodelovanja s kulturnim in kreativnim sektorjem ter ga sama spodbujala, je poudaril.
Estonski strokovnjak za kulturno politiko in kreativne industrije Ragnar Siil, ki je okroglo mizo moderiral, je prizadevanja Slovenije na tem področju označil kot zgled mnogim. Začela je zgodaj in hitro dosegla jasen uspeh, je poudaril.
Ostali sodelujoči v razpravi so kot enega ključnih preostalih izzivov izpostavili primanjkljaj premišljene in načrtovane koordinacije med kreativnimi industrijami in drugimi političnimi področji, ki bi spodbujala pozitivne rezultate in v celoti izkoristila prednost transformacijskega učinka.
Kultura kot integrelni del vseh politik
Portugalska ministrica za kulturo Graca Fonseca je posebej izpostavila pomen sodelovanja kulture in izobraževanja ter kulture in znanosti. Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj pa si po besedah direktorice centra za podjetništvo pri tej organizaciji Lamie Kamal-Chaoui prizadeva, da bi kulturo obravnavali kot integralni del vseh politik.
Z generalnim sekretarjem Unije za Sredozemlje Nasserjem Kamelom sta posvarila pred "žrtvovanjem" sektorja kulture in kreative v času koronavirusne krize. Na prvi pogled ta sektor res ni ključnega pomena za gospodarsko okrevanje, vendar je v resnici nepogrešljiv in nenadomestljiv, sta opozorila.
Panelisti so tudi pozdravili tako tesno sodelovanje gospodarskega in kulturnega resorja. Kot je dejala direktorica mreže nacionalnih zavodov za kulturo Evropske unije Gitte Zschoch, je dogodek, na katerem tako plodno razpravljata gospodarski minister in kulturna ministrica dveh članic EU, dokaz o povezanosti in soodvisnosti sektorjev.
Okrogla miza je bila del skupnega dogodka, v katerega sta se povezala konferenca Simptomi kreativnosti in Dan inovativnosti. Slednjega organizira Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) ob podpori ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter javne agencije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije Spirit Slovenija. Konferenca Simptomi kreativnosti poteka v organizaciji GZS, ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ministrstva za zunanje zadeve, Kreativnega foruma.si, Centra za kreativnost, Poligona in številnih mednarodnih partnerjev.
Dogodka sta združena v celodnevno mednarodno spletno konferenco z več kot 800 udeleženci iz več kot 50 držav. Do večera, ko se bo konferenca sklenila s podelitvijo priznanj GZS za najboljše inovacije na državni ravni, se bodo zvrstile številne okrogle mize s skupno več kot 30 govorci.
