Luka Mlakar
Blaž Petkovič
Ustavno sodišče je odpravilo začasno zadržanje izvajanja dela novele zakona o RTV Slovenija. Za umik zadržanja so glasovali štirje ustavni sodniki, in sicer Matej Accetto, Rajko Knez, Katja Šugman Stubbs in Špelca Mežnar. Proti je glasoval ustavni sodnik Rok Svetlič, ki je napovedal tudi ločeno odklonilno mnenje, medtem ko ustavna sodnika Klemen Jaklič in Marko Šorli sploh nista glasovala. Prvi naj po naših informacijah sploh ne bi prišel na sejo, drugi pa naj bi jo zaradi slabega počutja zapustil pred glasovanjem. Zakaj Jaklič in Šorli nista glasovala, na ustavnem sodišču niso pojasnili. So se pa v zadnjih dneh v javnosti pojavile navedbe, da bi se lahko ustavni sodniki, ki nasprotujejo noveli, odločili za obstrukcijo in tako dosegli nesklepčnost seje.
Poudarki iz odločbe ustavnega sodišča:
- Ustavno sodišče je zadevo obravnavalo na nejavnih sejah dne 5. 1. 2023, 19. 1. 2023, 2. 2. 2023, 16. 2. 2023, 30. 3. 2023, 6. 4. 2023, 13. 4. 2023, 11. 5. 2023, 22. 5. 2023 in 26. 5. 2023.
- Skladno s sklepom o začasnem zadržanju si je Ustavno sodišče prizadevalo o obravnavani zadevi prednostno in čimprej vsebinsko dokončno odločiti, vendar kljub prizadevanjem nobena od predlaganih odločitev ni dobila zahtevane podpore petih sodnikov.
- Ustavno sodišče je na seji 22. 5. 2023 sicer izglasovalo vsebinsko odločitev, vendar je bila nato predlagana in izglasovana njena revotacija.
- Vse navedeno je, ob upoštevanju dejstva, da zaradi izločitev dveh sodnikov zadevo obravnava le sedem sodnikov, Ustavno sodišče postavilo v položaj, ko ne more več oceniti, kdaj bo lahko sprejelo dokončno vsebinsko odločitev v obravnavani zadevi. Ni mogoče izključiti niti, da bi se takšno stanje spremenilo šele s (prvo ali naslednjimi) spremembami sestave sodnikov Ustavnega sodišča. Ker ni mogoče jasno predvideti, kdaj bo Ustavno sodišče lahko sprejelo končno odločitev v obravnavani zadevi, kar je njegova ustavna dolžnost, in ker je tudi že ob odločanju o začasnem zadržanju dokončne uveljavitve nove ureditve Ustavno sodišče poudarilo, da negotovo stanje v vsakem primeru terja hitro odločitev Ustavnega sodišča, mora glede na opisani položaj presoditi, ali te okoliščine terjajo spremembo odločitve glede začasnega zadržanja izpodbijanega zakona.
- Zato je podan položaj, ko se zadržane določbe izpodbijanega zakona ne morejo izvajati, hkrati pa tudi Ustavno sodišče ne more uresničiti svoje ustavne vloge v razumnem času, skladno z načelom učinkovitega sodnega varstva.
- Prejšnja ureditev sicer nikoli ni bila predmet presoje Ustavnega sodišča, vendar je po presoji Ustavnega sodišča očitno, da je v primerjavi z izpodbijano omogočala bistveno večji politični vpliv na imenovanje članov Programskega sveta.
- Iz tega razloga in glede na to, da: 1) ne obstaja večinsko stališče, da bi bila nova ureditev kot taka protiustavna, 2) obstaja dvom v zakonitost odločanja Programskega sveta in generalnega direktorja, ki izhaja iz navedenih pravnomočnih sodb Višjega delovnega in socialnega sodišča, 3) ni znano, kdaj bo Ustavno sodišče lahko vsebinsko odločilo o pobudi in 4) na podlagi sklepa o začasnem zadržanju generalni direktor ter direktorja radia in televizije lahko opravljajo le tekoče posle, kar ovira nemoteno delovanje RTV Slovenija, Ustavno sodišče ocenjuje, da so navedeni razlogi skupaj v tolikšni meri spremenili upoštevno težo v času izdaje sklepa o začasnem zadržanju ugotovljenih škodljivih posledic, da je treba sprejeti odločitev o prenehanju veljavnosti začasnega zadržanja izpodbijanih določb.
- Z objavo tega sklepa v Uradnem listu Republike Slovenije sklep o zadržanju izvrševanja preneha veljati, kar pomeni, da se lahko konstituira Svet RTV Slovenija in posledično drugi novi organi RTV Slovenija.
- Ker sta rok za konstituiranje Sveta RTV Slovenija iz prvega odstavka 23. člena ZRTVS-1B in rok za sklic prve seje Sveta RTV Slovenija iz četrtega odstavka 23. člena ZRTVS-1B že potekla, člani Sveta RTV Slovenija po novi ureditvi pa so že imenovani, je Ustavno sodišče na podlagi drugega odstavka 40. člena ZUstS določilo, da se Svet RTV Slovenija konstituira najpozneje v sedmih dneh po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. V tem roku mora biti sklicana prva seja Sveta RTV Slovenija, ki jo skliče vršilec dolžnosti generalnega direktorja oziroma oseba, ki ga nadomešča. Če seje ne skliče vršilec dolžnosti generalnega direktorja ali oseba, ki ga nadomešča, lahko prvo sejo skliče vsaj ena tretjina članov Sveta.
- Sklep je sprejelo s štirimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Svetlič, ki je napovedal odklonilno ločeno mnenje. Pritrdilna ločena mnenja so napovedali sodnici Mežnar in Šugman Stubbs ter sodnik Knez.
Nobena od predlaganih odločitev ni dobila potrebne podpore
Spomnimo, ustavno sodišče je v odločbi, ki jo je sprejelo sredi februarja, začasno zadržalo izvrševanje dela 23. člena novele, po katerem se svet zavoda konstituira najpozneje v 60 dneh po uveljavitvi novele, ki je začela veljati 28. decembra lani. V celoti so zadržali 24. in 25. člen, po katerih svet zavoda v šestih mesecih po konstituiranju sprejme nov statut, v 15 dneh po konstituiranju objavi javni razpis za predsednika in člane uprave ter način glasovanja predsednika in vsakega člana uprave. V vmesnem času je tako delo še vedno opravljal dosedanji programski svet RTVS, generalni direktor RTVS Andrej Grah Whatmough, direktor televizije Uroš Urbanija in direktor radia Mirko Štular pa funkcije opravljajo kot vršilci dolžnosti.
Pirc Musar: Sprejeta odločitev ustavnega sodišča je prvi korak k stabilizaciji razmer na RTVS
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je sporočila, da je sprejeta odločitev ustavnega sodišča prvi korak k stabilizaciji razmer na RTVS. Predsednica je predhodno že večkrat pozvala ustavno sodišče, da čim prej sprejme končno odločitev v tej zadevi in ta poziv ohranja. Današnjo odločitev pozdravlja in vse poziva k njenemu spoštovanju. (STA)
V sklepu o odpravi začasnega zadržanja so na ustavnem sodišču navedli, da so ustavni sodniki zadevo zaenkrat obravnavali na desetih nejavnih sejah, v zadevi pa so se doslej zamenjali trije sodniki poročevalci. Ustavni sodniki so imeli na mizi več različnih osnutkov vsebinskih odločitev o zadevi, vendar pa nobena od predlaganih odločitev ni dobila zahtevane podpore petih sodnikov. Na ponedeljkovi seji so sicer izglasovali vsebinsko odločitev, a je bila kasneje predlagana in izglasovana njena revotacija. Vse to je ustavno sodišče postavilo v položaj, ko ne more več oceniti, kdaj bo lahko sprejelo dokončno vsebinsko odločitev v zadevi.
"Taka odločitev je olajšanje"
"Odločitev ustavnega sodišča pomeni, da je prepoznalo pomen javne RTV za uveljavljanje ustavne pravice javnosti do obveščenosti in svobode govora zaposlenih ter demokracijo v tej državi. Umik začasnega zadržanja pomeni tudi začetek depolitizacije javnega servisa in uveljavitev volje državljanov in državljank, izražene na novembrskem referendumu. Za zaposlene in stavkajoče je taka odločitev olajšanje in potrditev, da s stavko lahko uveljavimo svoje pravice - novinarsko in uredniško avtonomijo ter dostojanstvo vseh zaposlenih," je v prvem odzivu zapisalo generalno vodstvo stavkovnega odbora in pogajalske skupine stavkovnega odbora novinarskih sindikatov KNS.
Glede na to, da ni znano, kdaj bo ustavno sodišče lahko vsebinsko odločilo o pobudi, da ni obstajalo večinsko stališče, da bi bila nova ureditev, ki jo prinaša novela zakona o RTVS, protiustavna, da obstaja dvom v zakonitost delovanja programskega sveta in generalnega direktorja RTVS, ki izhaja iz pravnomočnih sodb o nezakonitem imenovanju Graha Whatmougha za generalnega direktorja RTVS in nezakoniti razrešitvi direktorice TVS Natalije Gorščak iz leta 2021, in da na podlagi sklepa o zadržanju lahko Grah Whatmough, Urbanija in Štular opravljajo samo še tekoče posle, kar ovira nemoteno delovanje RTVS, je ustavno sodišče sklenilo, da sklep o delnem začasnem zadržanju preneha veljati v sedmih dneh po objavi v uradnem listu.
Odziv Društva novinarjev Slovenije
"Ustavno sodišče je odpravilo začasno zadržanje dela novele zakona o RTV Slovenija, s čimer je omogočilo, da tudi v praksi zaživi novo upravljanje javnega medija. V Društvu novinarjev Slovenije smo ves čas opozarjali, da začasno zadržanje zgolj podaljšuje oziroma celo poslabšuje agonijo, v kateri se je znašla javna radiotelevizija.
Društvo je vseskozi zagovarjalo sprejem novele, ki so jo nato na referendumu podprli tudi volivci, torej naslovniki in uporabniki vsebin RTVS. Najslabši pa je bil zagotovo status quo z nejasnimi mandati vodilnih, ki je ta medij potiskal še bolj navzdol v spirali naraščajoče neprofesionalnosti, slabe gledanosti in nezaupanja javnosti.
Upamo, da bo začetek delovanja novega sveta RTV Slovenija, v katerem ne bo predstavnikov političnih strank, dal veter v jadra drugačnemu, strokovnemu in kompetentnemu vodenju nacionalne RTV in to spiralo obrnil v pravo smer k profesionalnemu novinarstvu in kakovostnim vsebinam za bralce, poslušalce in gledalce."
Janša ustavnemu sodišču: V bistvu ne obstajate več
Predsednik SDS Janez Janša je v odzivu na odločitev o preklicu zadržanja izvajanja novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) na Twitterju zapisal, da od danes ustavno sodišče ne obstaja več. "Lahko izbrišete profil. Zadošča profil vlade," je zapisal Janša in dodal, da "lahko odslej vsaka vlada s svojim zakonom po svoji podobi osvobodi RTVS".
Dodal je še, da lahko štirje ustavni sodniki v isti zadevi preglasujejo odločitev, ki jo je prej sprejelo pet sodnikov.
"Spet imamo enotno, svobodno oblast. Diktaturo," je Janša še zapisal v enem od več tvitov, v katerih se je ostro odzval na sklep ustavnega sodišča. V enem od njih je znova uporabil tudi ključnik državljanska vojna.
Milosavljević: Gre za pričakovano odločitev
"Glede na to, da sta bila škodljivo delovanje sedanjega vodstva RTV Slovenija in neaktivnost programskega sveta popolnoma jasna, gre za pričakovano odločitev ustavnega sodišča. Če to ni bilo jasno že februarja, ko je ustavno sodišče prvič odločalo v tej zadevi, pa se je vse skupaj v minulih mesecih še bolj izkristaliziralo," je prepričan medijski strokovnjak Marko Milosavljević.
Koalicija pozdravlja odpravo zadržanja novele zakona o RTVS
V koalicijskih Gibanje Svoboda, SD in Levici pozdravljajo odločitev ustavnega sodišča, ki je razveljavilo razveljavitvi zadržanja novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS). Prepričani so, da se tako zaključuje agonija javne RTVS in zagotavljajo, da se z današnjim dnem končuj politično vmešavanje v javni medijski zavod.
V poslanski skupini Svoboda ob današnji odločitvi ustavnega sodišča kot ključna vidijo tri sporočila ustavnih sodnikov, med drugim, da zakon o RTVS iz leta 2005 dopušča mnogo večji vpliv politike na imenovanje članov programski svet RTVS, kot ga dopušča novela na sestavo novega sveta RTVS, je poudarila poslanka Svobode in prvopodpisana pod novelo zakona o RTVS Mojca Šetinc Pašek.
Pozdravljajo tudi dejstvo, da je ustavno sodišče kot pomembno okoliščino upoštevalo odločitev višjega delovnega in socialnega sodišča, ki je razsodilo, da je bilo imenovanje generalnega direktorja RTVS Andreja Graha Whatmougha na prvem razpisu nezakonito. Ob tem je Šetinc Pašek izpostavila še ugotovitev sodišča, da v aktualni sestavi za zdaj ni mogoče priti do vsebinske odločitve glede ustavnosti novele zakona o RTVS in je tako odpravilo začasno zadržanje.
Odločitev ustavnega sodišča v Svobodi vidijo kot zmago ljudi, ki so podporo zakonu izrazili tudi na referendumskem odločanju ter simbolno zmago vseh zaposlenih na RTVS, ki že več kot leto dni opozarjajo na kršitve profesionalnih novinarskih standardov. "Gre torej za žarek razuma pri tehtanju dveh pravic, pravice oziroma privilegija posameznih pritožnikov na ustavno sodišče, ki so si zaželeli neskončne mandate na RTVS in pravico javnosti do objektivne obveščenosti," je prepričana Šetinc Pašek.
To je po njenih besedah eden od zadnjih korakov k ohranitvi javnega medija, "politični barbarizem in pogrom" nad RTVS pa se končuje.
Da gre RTVS od tega trenutka po poti depolitizacije, je prepričan tudi vodja poslancev SD Jani Prednik. Pričakuje, da bo javni zavod v prihodnosti zgolj rasel in se vrnil na pot stare slave. Kot je spomnil, so stranke koalicije že v kampanji pred lanskimi parlamentarnimi volitvami obljubile depolitizacijo RTVS, a so se v zadnjem letu soočali s številnimi ovirami opozicije.
"Ta odločitev je pomembna za vse, ki so v zadnjem letu trdo delali za to, da se javni servis osvobodi vseh političnih pritiskov, predvsem pa je to znak zaupanja in trenutek veselja za vse zaposlene, ki so neumorno opozarjali na vse nepravilnosti na RTVS," je ocenil vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec.
Po njegovih besedah je to tudi priznanje vsem, ki so v referendumski kampanji prispevali podpise podpore in novelo zakona podprli tudi na samem referendumskem glasovanju. "Danes je dan, ko si lahko oddahnemo in gledamo naprej, kako bo RTVS spet zaživela kot polnopravni oziroma čistokrvni javni servis za vse gledalce, ne samo za točno določeno skupino ljudi," je prepričan.
Zato je odprava začasnega zadržanja novele zakona po njegovih besedah razumljiva odločitev tudi z vidika presojanja in tehtanja škode, ki se lahko povzroči nekemu pravnemu in demokratičnemu sistemu. "Ta škoda, ki se lahko zgodi dvomilijonski slovenski javnosti, če je deležna slabih vsebin in neprofesionalnega obveščanja s strani za to vzpostavljenega javnega zavoda, je očitno tudi po presoji ustavnega sodišča bistveno večja kot pa potencialno neustrezna razrešitev peščice ljudi iz vodstva javne RTV, pri čemer se je pri nekaterih tako ali tako že izkazalo, da so bili nezakonito imenovani na te pozicije. Zato težko govorimo o kakšni pravni škodi za njih," svoj komentar zaključuje Milosavljević.
Odziv Roberta Goloba
"Predsednik vlade dr. Robert Golob pozdravlja današnjo odločitev Ustavnega sodišča, ki je sklenilo, da začasno zadržanje izvajanja dela novele Zakona o RTV Slovenija preneha veljati.
Z uveljavitvijo novele se politika umika iz upravljanja in vodenja RTV Slovenija, zaposlenim pa se daje potrebno avtonomijo. Umik politike iz RTV Slovenija je nujna za izvajanje temeljnega poslanstva RTV Slovenija, poleg koalicije pa so se zanjo zavzeli tudi državljanke in državljani, ki so novelo zakona lani podprli na referendumu."
Grah Whatmough bo v predpisanem roku sklical prvo sejo novega sveta RTVS
V. d. generalnega direktorja Radiotelevizije Slovenija (RTVS) Andrej Grah Whatmough je v odzivu zapisal, da spoštuje današnjo ustavno odločitev, po kateri je začasno zadržanje izvajanja pri delu novele zakona o RTVS odpravljeno. V skladu s sklepom ustavnega sodišča bo v predpisanem roku sklical prvo sejo novega sveta zavoda, so sporočili z RTVS. (STA)
Cerar: To slabi avtoriteto ustavnega sodišča
"V luči vsega, kar spremljamo, je jasno, da je bil, kljub nekaterim drugim razlogom, ključni razlog za odpravo začasnega zadržanja novele notranja blokada oziroma pat pozicija na ustavnem sodišču. Ta je v določenem pogledu podaljšala nevzdržne razmere na javnem zavodu RTVS, ker je javnost pričakovala, da bo v skladu z napovedjo samega ustavnega sodišča do vsebinske odločitve v tej zadevi prišlo mnogo prej. V tem je bil tudi smisel zadržanja. Ker očitno zaradi izrazitih vsebinskih nasprotovanj, predvsem pa tudi zaradi izločitev dveh ustavnih sodnikov, ni bilo mogoče doseči zahtevane večine za vsebinsko presojo ustavnosti, se je ustavno sodišče odločilo, da to agonijo preseka s tem, da odpravi začasno odredbo. To je pravno dopustno, eden ali dva takšna primera sta že znana iz pretekle prakse, ampak v tem primeru je kontekst nekoliko specifičen," pa je odločitev ustavnega sodnika komentiral pravni strokovnjak Miro Cerar.
Accetto: Ustavno sodišče je vseskozi ravnalo odgovorno
Predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto je v komentarju odločitve sodišča o razveljavitvi začasnega zadržanja izvajanja dela novele zakona o RTVS zatrdil, da so sodniki ravnali odgovorno tako danes kot, ko so sprejeli sklep o zadržanju. Kritičen pa je bil do uhajanja informacij s sodišča in nekaterih kritik, ki da gredo včasih predaleč.
Accetto je v nocojšnjih Odmevih na TV Slovenija spomnil, da so, ko so februarja sprejeli odločitev o zadržanju izvajanja novele izrazito poudarili, da je treba do vsebinske odločitve priti hitro. "Danes smo prišli do točke, ko smo ugotovili, da te zaveze, potrebe po hitri odločitvi, žal ne moremo izpolniti," je dejal.
Ob tem pa je izpostavil, da so se z zadevo ukvarjali veliko več kot s povprečno zadevo na ustavnem sodišču, tako da je po tej plati ta zadeva močno obremenila sodišče. "Želja po delu je torej gotovo bila," je dejal Accetto. Dodal je, da so še v zadnjem tednu vendarle poskušali priti do vsebinske odločitve, da so v ponedeljek neko rešitev tudi že izglasovali, a "se je potem žal pri njeni izpeljavi izkazalo, da so še vedno razhajanja prevelika" in pri revotaciji ni bila izglasovana. "In ker je bil to po vrsti poskusov še en in na nek način zadnji v tej fazi, smo danes ocenili, da je čas, ko je treba opraviti tudi ta razmislek, ki smo ga s tem sklenili," je pojasnil današnjo odločitev o umiku zadržanja.
Accetto je ob tem dejal, da je bilo ustavno sodišče tako tedaj, ko je sprejelo odločitev o zadržanju kot danes kritizirano, kar sprejemajo. "Ampak v zadnjem obdobju opažamo, da se je odziv medijev in drugih komentatorjev na nek način intenziviral in postal do neke mere že problematičen. Obstaja očitno neka želja, da bi čim bolj ažurno, skorajda v živo poročali o delovanju ustavnega sodišča, včasih s točnimi informacijami, včasih z netočnimi, včasih celo s popolnoma izmišljenimi in to žal ustvarja neustrezne pogoje, otežkoča izvajanje dela," je opisal.
Na ustavnem sodišču pa so zgroženi tudi nad uhajanjem informacij, je navedel in dodal, da je zdaj gotovo priložnost, "da vsi skupaj zajamemo sapo" in ozavestimo, "da je vendarle odgovornost za ustvarjanje ustrezne politične in pravne kulture, vključno s spoštovanjem dela ustavnega sodišča, na nas vseh," je še poudaril Accetto. (STA)
Poleg blokade je po Cerarjevi oceni zaskrbljujoče tudi uhajanje informacij z ustavnega sodišča v javnost: "To slabi avtoriteto ustavnega sodišča ter sproža nepotrebna ugibanja. Kar še bolj preseneča, pa je to, da po poročanju medijev dva sodnika glede vprašanja odprave zadržanja sploh nista glasovala. To je v neskladju z naravo sodnega in ustavnosodnega odločanja ter izrecno tudi z zakonom o ustavnem sodišču, kjer piše, da se sodniki ustavnega sodišča ne smejo vzdržati glasovanja. S tem se uveljavlja zelo zaskrbljujoča praksa, ki bi morala v ospredje postaviti tudi vprašanje odgovornosti. Da se sodniki sploh ne udeležijo glasovanja, je nesprejemljivo in tu bi moral odločno in hkrati modro ukrepati predsednik ustavnega sodišča." Kot je pojasnil, pri tem nima v mislih nobenih radikalnih sankcij, vendar pa morajo ustavni sodniki izkazovati daleč nadpovprečen občutek odgovornosti do pravne države in do integritete ustavnega sodišča.
"V javnosti se je zaradi dolgotrajnega odlašanja z odločitvijo in zaradi uhajanja internih informacij z ustavnega sodišča ustvaril vtis, da ne gre samo za ostro polarizacijo pravnih stališč, ampak da je zadeva spolitizirana tudi med sodniki. Osebno upam, da ustavni sodniki niso podlegli političnim pritiskom, ki smo jim bili zadnje mesece priča v javnosti, tako s strani državnih institucij kot tudi civilne družbe. To se v demokracijah večkrat dogaja, naloga ustavnih in drugih sodnikov pa je, da takim pritiskom ne popuščajo ter da sprejemajo odločitve v skladu z ustavo, zakoni in ustaljeno prakso. Vsekakor se bodo morali ustavni sodniki notranje dogovoriti o tem, kako se po tej neprijetni izkušnji konsolidirati ter kako se v prihodnje izogniti situacijam, ki slabijo zaupanje v ustavno sodišče in pravno državo," je še dodal Cerar.
Kaj predvideva novela zakona o RTVS?
Prvo sejo sveta javnega zavoda, ki ga določa novi zakon o RTV in v katerega je bilo že izvoljenih vseh 17 članov, mora sklicati vršilec dolžnosti generalnega direktorja Andrej Grah Whatmough. Če seje ne skliče vršilec dolžnosti generalnega direktorja ali oseba, ki ga nadomešča, lahko prvo sejo skliče vsaj ena tretjina članov sveta. Svet najpozneje v 15 dneh po konstituiranju objavi javni razpis za predsednika in člane uprave, v 90 dneh pa sprejme nove programske standarde za programe RTV Slovenija in njihove programske zasnove. Svet tudi imenuje in razrešuje finančni odbor, ki ima pet članov. Spomnimo, RTV Slovenija bi po novem zakonu vodila uprava, ki jo sestavljajo štirje člani. Predsednika uprave imenuje svet na podlagi javnega razpisa, dva dodatna člana uprave imenuje svet na predlog predsednika uprave, delavskega direktorja pa izvolijo zaposleni na neposrednih volitvah. V strokovnih krogih se je kot najverjetnejšega novega predsednika uprave javnega servisa omenjalo Mirka Štularja, ki je sedaj direktor javnega radia, pred dnevi pa je postal tudi eden izmed treh podpredsednikov radijskega odbora Evropske radiodifuzne zveze (EBU).
Vrečko po odločitvi ustavnega sodišča pričakuje ureditev napetih razmer na RTVS
Ministrica za kulturo Asta Vrečko po odločitvi ustavnega sodišča, ki je razveljavilo zadržanje novele zakona o RTVS, pričakuje, da se bodo na RTVS po enoletni agoniji začele urejati napete razmere. RTVS je javni medij, ki lahko svoje poslanstvo opravlja le ob zagotovljeni avtonomiji ter neodvisnosti novinarskega in uredniškega dela, je poudarila.
Ministrica zdaj pričakuje, da se bo na Radioteleviziji Slovenija (RTVS) v skladu s postopki konstituiral novi svet, nato pa da bodo stekli postopki za imenovanje nove uprave, je dejala v izjavi za medije.
"Nato se mora začeti proces urejanja stanja na RTVS, torej dialog z zaposlenimi. Vsa opozorila, ki so jih dali v svojih stavkovnih zahtevah v zadnjem letu, morajo sprožiti razpravo in urediti delovne pogoje za neodvisno delo novinarjev, urednikov in avtonomijo našega javnega medija," je poudarila.
Spomnila je, da je bila novela zakona v DZ potrjena lansko poletje, kasneje pa so spremembe na referendumu večinsko potrdili tudi volivci.
Na vprašanje, ali bodo v ministrstvu v kratkem šli v celovito spremembo zakona o RTVS ali bodo čakali na dokončno odločitev ustavnega sodišča, je odgovorila, da se morajo najprej urediti razmere na RTVS, kasneje pa so mogoče tudi spremembe, o katerih že razmišljajo in so jih že napovedali.
Da uveljavitev zakona pomeni umik strankarske politike iz RTVS Slovenija, so sporočili iz ministrstva za kulturo. Država je dolžna poskrbeti za avtonomijo in pogoje za delo na javnem medijskem servisu, kar je po mnenju vlade tudi temeljni namen novega zakona: zagotoviti institucionalno in programsko avtonomijo RTVS ter zaščititi novinarsko in uredniško neodvisnost. Šele takrat bo RTVS dejansko postala javni in ne državni medij, v rokah strankarske politike, so še dodali. (STA)
Klakočar Zupančič o preklicu zadržanja novele zakona o RTVS: Zmagalo je varstvo človekovih pravic
Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je kot zastopnica stranke v postopku pred ustavnim sodiščem pozdravila odločitev sodišča o preklicu zadržanja novele zakona o RTVS. "Menim, da je zmagala pravna država in da je zmagalo varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin," je dejala v izjavi za medije.
Kot je navedla v izjavi v DZ, ustavno sodišče pri odločanju tehta med različnimi človekovimi pravicami in odločiti se mora za tisto, ki je močnejša. "In v tem primeru je po mojem mnenju močnejša pravica javnosti do objektivne obveščenosti," je dejala Klakočar Zupančič.
Spomnila je, da današnja odločitev ustavnega sodišča ni dokončna, na to bomo verjetno še čakali nekaj časa, ker samo ustavno sodišče ugotavlja, da nima zahtevane večine za ugotovitev protiustavnosti izpodbijanega akta, torej novele zakona o RTVS. "In zelo modro so se ustavni sodniki pri svoji odločitvi naslonili na primerjalno pravno ureditev, in sicer nemško ureditev, ker pač naša zakonodaja ne ureja primera, kakršen se je zgodil sedaj na ustavnem sodišču, in sicer, da kadar ni zahtevane večine za ugotovitev protiustavnosti akta, potem ta akt ostane v veljavi," je dejala predsednica DZ, sicer pravnica in nekdanja sodnica. Ustavno sodišče je to apliciralo na začasno zadržanje, novela pa tako ostaja v veljavi.
Izpostavila je, da se s tem ne uveljavlja zgolj volja zakonodajalca, ampak tudi volja volivcev, ki so zakon potrdili na referendumu.
Svojo odločitev so ustavni sodniki podkrepili še z enim za Klakočar Zupančičevo zelo pomembnim argumentom, in sicer s sodbami sodišč o nezakonitem imenovanju Andreja Graha Whatmougha za generalnega direktorja RTVS ter nezakoniti razrešitvi direktorice televizije Natalije Gorščak.
Tako predsednica DZ ocenjuje, da je šlo za edinstven primer in modro odločitev ustavnega sodišča, pri čemer pa opozarja, da bo seveda nekoč "moralo ustavno sodišče odločati o skladnosti tega akta z ustavo, ampak za sedaj je tako".
"Odločitev seveda sprejemamo, jo spoštujemo, smo z njo zadovoljni in si želimo, da RTVS zopet zasije v svojem sijaju, da se vrne objektivno in strokovno poročanje in kot nekdo, ki zastopa stranko v postopku, tudi sprejemam to odločitev kot pravično, pravilno, zakonito in ustavno," je sklenila Klakočar Zupančič. (STA)
