Plinski sistemi v Sloveniji: Prihodnost vidijo v obnovljivih plinih in vodiku

Timotej Milanov Timotej Milanov
13.06.2023 19:56
Dodaj med priljubljene.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj.
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Zemeljski plin je precej razširjen energent tudi v Sloveniji, porabimo ga okoli 10 teravatnih ur letno. 
Zemeljski plin je precej razširjen energent tudi v Sloveniji, porabimo ga okoli 10 teravatnih ur letno. 
Andrej Petelinšek
- Tudi plinovodni sistem bo imel pomembno vlogo v zelenem prehodu, so prepričani v panogi.

- Sprva načrtujejo uvajanje sintetičnega metana in biometana v obstoječe omrežje, kasneje vzpostavitev vodikovodov.

- "Opuščanje plina na področju gospodinjskega odjema hkrati pomeni, da bo treba povečati proizvodnjo električne energije, pri tem pa najti ravnovesje," opozarja glavni direktor družbe Plinovodi Marjan Eberlinc. 

- Direktorica Agencije za energijo Duška Godina opozarja na previdnost pri razvojnih načrtih: "Zeleni prehod bo nedvomno na vseh področjih sprožil velike investicijske cikle, ki pomenijo visoke stroške, te pa na koncu vedno plačajo odjemalci."
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.