Plačilna (ne)disciplina: Se podražitve, še zlasti ogrevanja, že poznajo pri zmožnosti rednega plačevanja obveznosti?

Preverili smo, ali se podražitve, predvsem ogrevanja, (že) odražajo v zmožnosti rednega plačevanja obveznosti v Mariboru, Celju, Murski Soboti, na Ptuju in Koroškem.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

V Energetiki Maribor so zvišanje cene storitev ogrevanja v zadnjih dveh mesecih reševali z možnostjo obročnih odplačil obveznosti svojih odjemalcev. 

Andrej Petelinšek

Zlasti Ptujčane so nedavno razburile visoke položnice za daljinsko ogrevanje, marsikdo je prejel tudi za več kot 100 odstotkov višje kot decembra. V podjetju Javne službe Ptuj, ki je upravljavec daljinskega ogrevanja, ugotavljajo, da se drastične podražitve ogrevanja za zdaj še niso odrazile v večji plačilni nedisciplini. "Moram reči, da je odstotek plačil v tem mesecu za zdaj časovno podoben kot v preteklem. Lahko pa, da se bodo stvari še pokazale z zamikom. Lahko, da so sedaj plačevali tisti, ki so tudi sicer redni plačniki, tudi tisti, ki plačujejo preko trajnikov," pojasnjuje direktor podjetja Alen Hodnik, ki pričakuje, da se bodo podražitve v prihodnje vsekakor odrazile tudi v slabši plačilni disciplini. Po prvih ocenah pričakujejo okoli pet odstotkov manj plačnikov kot v preteklosti. Na vprašanje, kako nameravajo izterjati denar od uporabnikov, pri katerih se bodo nova bremena izkazala za prevelika, Hodnik odgovarja: "Pri tistih, ki so neplačniki že od prej, bomo ukrepali po ustaljenih postopkih. Torej z izreko opominov in morebitnimi izvršbami. Težave s plačilno nedisciplino, ki bo začela nastajati sedaj, kot posledica višjih položnic, ki jih nekateri ne bodo zmogli, nameravamo reševati s pogovorom, s pozivanjem ljudi. Imeli smo tudi že sestanek s centrom za socialno delo, da bi videli, v kolikšni meri se bodo ljudje lahko posluževali ukrepov, ki jih imajo na voljo. Tu računamo še na državne vavčerje. Težave skratka nameravamo reševati na individualni ravni, brez nekih prisilnih sredstev."

Maribor: Večjih težav za zdaj ni

Pri Javnem holdingu Maribor (JHMB), ki združuje šest javnih občinskih podjetij, večjih težav s plačilno nedisciplino ne zaznavajo. Edino pri plačevanju storitev Energetike imajo nekaj izzivov, ki jih rešujejo z obročnim odplačevanjem. "V podjetjih Nigrad, Mariborski vodovod in Snaga se cene storitev gospodarskih javnih služb v zadnjem obdobju niso povišale in je tako predmetna problematika manj izrazita. Medtem so v Energetiki Maribor zvišanje cene storitev ogrevanja v zadnjih dveh mesecih reševali z možnostjo obročnih odplačil obveznosti svojih odjemalcev. Morebitno povečanje plačilne nediscipline bodo v tem letu reševali z dogovori z dobavitelji in koriščenjem kratkoročnih limitov za leto 2022, v letu 2021 pa so zmogli poravnati vse svoje obveznosti," so pojasnili pri mariborskem javnem holdingu.

Benjamin Jakičič, Stanovanjsko podjetje Ravne: "Ne moremo iti v trgovino in reči, dajte mi 500 razkužilnikov, nekateri se odločijo za stenske, drugi za samostoječe ... Ne moremo sami odločiti, ker nas lahko etažni lastniki zavrnejo."

V podjetjih Nigrad, Energetika Maribor, Mariborski vodovod in Snaga v zadnjih dveh letih ne zaznavajo plačilne nediscipline, ki bi odstopala od preteklih let, kakor tudi ne večjih zamikov plačil v primerjavi s prejšnjimi leti. "V Snagi obročnega odplačevanja v glavnem nimajo, razen kakšnih izjem, ko se s stranko dogovorijo za obročno odplačevanje z namenom, da se izognejo tožbi. V Nigradu se število prošenj za obročno odplačevanje glede na preteklo obdobje ne povečuje, pri čemer vsako prošnjo redno obravnavajo in jih dogovorno z uporabniki rešujejo. Prav tako v Mariborskem vodovodu v zadnjem obdobju ne beležijo bistvenega povečanja števila prošenj za obročno plačevanje ali zamik plačil. V Energetiki Maribor imajo nekaj izzivov pri socialno ogroženih odjemalcih, pri čemer vsako prejeto prošnjo obravnavajo individualno in se poskušajo v največji možni meri približati rešitvi v korist odjemalca," pojasnjujejo in dodajajo, da se delež uporabnikov, ki jih morajo zaradi neplačanih obveznosti predati v sodno izterjavo, v vseh podjetjih JHMB v zadnjem obdobju ni povečal.

Koroška: Plačilna disciplina ponekod že nekoliko slabša

Stanovanjsko podjetje (SP) Ravne upravlja okoli 11.500 stanovanj po celi Sloveniji, pretežni del jih je na Koroškem. Za lastnike etažnih stanovanj opravljajo različne storitve za obratovanje objekta (med drugim obračunavajo porabo elektrike, vode, ogrevanja in drugih vzdrževalnih del na skupnih delih stavb). Kot je povedal direktor Benjamin Jakičič, večjih težav pri plačilih stroškov za zdaj niso zaznali. "Delež neplačnikov ostaja podoben kot v preteklosti, od pet do deset odstotkov na letnem nivoju. Napovedi pa so nehvaležne, saj ne vemo, kaj se bo na finančnih trgih dogajalo v bodoče." Kdorkoli zapade v finančne težave, mu svetujejo, da se pravočasno obrne na SP, kjer se dogovorijo glede možnosti obročnega odplačevanja, da ne pride po nepotrebnem še do sodnih stroškov. "Vedno smo pripravljeni na dialog, saj razumemo stisko ljudi," dodaja direktor.

V družbi Javno komunalno podjetje (JKP) Radlje redno spremljajo likvidnost in preko službe za izterjavo izvajajo vse možne postopke za izterjavo neplačanih položnic. Največji problem je s "kroničnimi" neplačniki - to so občani, ki ne plačujejo položnic redno in ki jih tudi preko tožb ne morejo izterjati, saj so brez bančnega računa, niso zaposleni, niso na zavodu za zaposlovanje in ne prejemajo drugih dohodkov ali pa so ti prenizki. V strukturi tožb neplačanih računov je okoli 12 odstotkov pravnih oseb in 88 odstotkov fizičnih oseb. "Po podatkih službe za izterjavo se plačilna disciplina nekoliko slabša, več strank moramo z opominom opomniti na neplačane položnice. Po izstavitvi opominov je plačilo okoli 75-odstotno, ostali neplačani računi gredo v tožbo. Med neplačniki so večinoma upokojenci z nizkimi pokojninami (cenzus, ko izterjava ni mogoča) in pa občani brez statusa," je povedala direktorica Meta Zajc Pogorelčnik.

Strankam, ki pokažejo voljo, omogočajo plačilo na obroke ali po dogovoru glede na znesek, ki ga predlaga in zmore. Opažajo tudi, da občani iščejo pomoč pri centru za socialno delo in na občinah, ki finančno pomagajo pri plačilu položnic.

"Glede na sklepe vlade, da pomaga z energetskimi boni za ogrevanje in z oprostitvijo plačila omrežnine za elektriko, ne pričakujemo porasta neplačil zaradi podražitve energentov, če bodo ljudje prejeti denar namensko porabili. V preteklosti se enkratne pomoči, ki jih je vlada v času pandemije covida-19 namenjala socialno ogroženim, niso odražale v boljši plačljivosti računov za komunalne storitve," še pojasni direktorica. Plačilna disciplina oziroma izterljivost je boljša na območju občin Radlje ob Dravi in Podvelka, povprečna v občini Vuzenica in nekoliko slabša v občinah Muta in Ribnica na Pohorju.

Celjsko: Pravi šoki šele prihajajo

Po dolgem napovedovanju dviga cen energentov so to Celjani občutili šele sedaj, še bolj bodo v nadaljevanju. V Energetiki Celje, ki je eden od dobaviteljev zemeljskega plina v Celju, pravi šok med odjemalci pričakujejo okoli 10. februarja, ko bodo odjemalci na dom dobili položnice za januar z okoli 69 odstotkov višjimi cenami. Ob tem poudarjajo, da gre pri prodaji plina za tržno dejavnost in si lahko odjemalci izberejo cenejšega ponudnika, čeprav razlike niso ravno velike. Sami namreč s prodajo plina tudi po dvigu cen še vedno delajo izgubo - odjemalcem, trdijo, niso zaračunali polnega dviga cen plina, zato si z vsakim kupcem ustvarjajo dodaten minus.

Šok čaka tudi odjemalce zemeljskega plina, ki imajo pogodbo o dobavi plina sklenjeno s podjetjem ECE. To je s 1. januarjem ceno zemeljskega plina po podatkih, ki smo jih dobili v uredništvu, dvignilo za 50 odstotkov, obenem so kupcem že sedaj napovedali, da bodo s 1. marcem cene še dvignili - za 75 odstotkov. "Če primerjam znesek, ki sem ga plačevala pred prvim dvigom, in znesek, ki ga bom pri ECE plačevala po 1. marcu, gre za kar 162-odstoten dvig cen," je zgrožena bralka. Do 1. januarja letos je cena zemeljskega plina brez davka znašala 0,0266 evra za kilovatno uro, od 1. januarja znaša 0,03998 evra za kilovatno uro, po 1. marcu pa bo znašala 0,06995 evra za kilovatno uro. "Že sedaj me je plin, skupaj z dajatvami, stal okoli 220 evrov mesečno. A to pomeni, da bom po 1. marcu pa plačevala že več kot 350 evrov? Kje so tu še druge položnice? Zraven so sicer pripisali, da imamo pravico do odstopa od pogodbe mesec dni po začetku veljave spremenjene cene. To pomeni, da za en mesec bom pa vseeno morala plačati po višji ceni, četudi se kasneje prestavim," dodaja bralka iz Celja.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta