V juliju preteklega leta je bila na Brdu pri Kranju predstavitev ekonomskega pregleda za Slovenijo. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je za Slovenijo podala priporočila, kako bi okrepila svojo ekonomijo. Navajamo samo nekaj teh priporočil, ki so zapisana na portalu vlade in v člankih nekaterih avtorjev.
Po mnenju OECD-ja je potrebna fiskalna konsolidacija (vzdržnost javnih financ), potrebno je dvigniti upokojitveno starost in okrepiti podhranjen trg dela. Ko gre za enakost spolov, je potrebno odpraviti razlike v plačah med spoloma ter enakomerneje porazdeliti gospodinjske in starševske obveznosti. Zmanjšati je potrebno podnebna tveganja. Za stanovanjsko politiko priporoča učinkovitejšo izdajo gradbenih dovoljenj, zgostitev gradenj na mestnih območjih in krepitev hipotekarnega trga.
Če želi država obvladovati pritiske na javne finance, OECD priporoča, da je potrebno zagotoviti stabilno fiskalno konsolidacijo. Stroški, ki so povezani s staranjem prebivalstva, predvsem pokojnine, se bodo v prihodnje močno povečali, zato jih je potrebno obvladovati. Najnižja upokojitvena starost in minimalna doba vplačil, potrebna za polno pokojnino, se morata zvišati. Priporoča, da bi bilo potrebno tudi črtati ugodnosti za starše, ki se lahko zaradi varstva in nege otrok zdaj upokojijo štiri oziroma dve leti pred zakonsko določeno upokojitveno starostjo.
Da bi obvladovali inflacijske ukrepe, bi morala fiskalna politika zategniti pas in obnoviti oziroma razširiti fiskalni prostor, kar pomeni gospodarno ravnanje s proračunskimi financami. V dobrih časih, ko ima država velike finančne prilive in lahko kaj privarčuje, je potrebno zmanjševati javni dolg. Fiskalni svet je v enem od poročil v preteklem letu navedel, da javni dolg države na dolgi rok ni vzdržen, prav tako pokojninski sistem.
Potrebne bi bile tudi reforme davčnega in socialnega sistema, da bi dvignili udeležbo na trgu dela in še dodatno zmanjšali razlike med spoloma pri plačah in prihrankih za pokojnino. OECD priporoča tudi hitrejšo zeleno preobrazbo Slovenije. Hitrejša uvedba obnovljivih virov bo ključna za energetsko preobrazbo in doseganje energetske varnosti.
Vzdrževati finančno konsolidacijo bo v prihodnjih letih težko. Vzrokov za to je veliko. Eden od pomembnejših je zagotovo hitro povečevanje števila starejših, s tem pa tudi stroškov za pokojnine in javno zdravstvo. Ker bo število starejših naraščalo še vsaj naslednjih dvajset let, se bodo pritiski na javne finance močno povečali. Zgodi se lahko, da bo država v prihodnjih letih težko obvladovala stroške, povezane s staranjem prebivalstva, in bo morala izvesti dodatne reze v javno zdravstvo in pokojnine.
Zaradi vse večjih odhodkov v prihodnjih letih, tudi predvidene porabe javnega denarja za oboroževanje, bo država težko zmanjšala javni dolg. Dobrih časov, ko bi lahko kaj privarčevala, verjetno ne bo. Na podlagi analize sedanjih socio-ekonomskih razmer v državi in varnostnih razmer v svetu lahko predvidimo nadaljnjo rast javnega dolga. Če ga želimo zmanjšati, bi morali izvesti močne varčevalne ukrepe in korenite reforme. Slednjih pa verjetno iz različnih vzrokov ne bomo izvedli. Vprašanje je tudi, ali so ljudje pripravljeni na zategovanje pasu.
Glede zelenega prehoda se je potrebno vprašati, do kolikšne mere in v kolikšnem času smo ga sposobni realizirati. Nanj vpliva veliko zaviralnih dejavnikov. Od teh je potrebno omeniti zlasti odpor prebivalcev proti postavitvi vetrnih elektrarn povsod po državi, naraščanje revnega prebivalstva, javni dolg države, prekomerno izkoriščanje obnovljivih virov in za zeleno nizkoogljično družbo prešibak elektroenergetski sistem. Zmogljivost tega je potrebno povečati, če želimo v čim večji meri doseči omenjeno družbo. Glede na naštete zaviralne dejavnike bi lahko dosegli popolno nizkoogljično družbo nekoč daleč v prihodnosti, razen če se je država pripravljena močno zadolževati.
Za zaključek lahko zapišemo, da večine priporočil OECD-ja ne bo lahko uresničiti. Nekaterih pa morda sploh ne, razen če bi bili, kot smo že prej navedli, sposobni izvesti korenite reforme nekaterih sistemov. Nekatera priporočila OECD-ja predstavljajo dodatne reze v nekatere že pridobljene pravice zaposlenih, kot so nadomestila prevozov na delo, zmanjšanje olajšav v kmetijstvu in črtanje prej omenjenih ugodnosti za starše. Očitno je pred nami obsežno varčevanje. Letni odhodki (stroški) bodo v prihodnje verjetno precej višji, kot bo znašala letna rast BDP -ja.
Mag. Drago Nemec, Maribor
