Vseživljenjsko učenje predstavlja neprekinjen proces pridobivanja znanja in veščin skozi celotno življenjsko obdobje posameznika. Koncept se je razvil kot odgovor na dinamične družbene in tehnološke spremembe, ki zahtevajo prilagodljive in vsestransko izobražene posameznike.
Sodobna družba, ki jo zaznamujejo hitri tehnološki napredki in stalne spremembe na delovnem mestu, zahteva nenehno učenje kot ključ do ohranjanja konkurenčnosti na trgu dela.
Posamezniki, ki se neprekinjeno učijo in razvijajo nove veščine, lahko učinkoviteje sledijo novim trendom in zahtevam svojih poklicev.
Vseživljenjsko učenje ne zajema zgolj pridobivanja strokovnega znanja, ampak obsega tudi osebnostni razvoj. To vključuje izboljšanje kritičnega mišljenja, sposobnosti reševanja problemov, medosebnih veščin in samozavesti. Sposobnost prilagajanja spremembam je v sodobnem svetu cenjena, saj omogoča posameznikom, da lažje "navigirajo" skozi spremembe v osebnem in poklicnem življenju. Poleg tega učenje spodbuja razmišljanje izven ustaljenih okvirjev in prispeva k razvoju novih idej, kar pogosto vodi do inovacij, ki lahko izboljšajo kakovost življenja ali poslovne procese.
Kakšno vlogo imajo pri tem izobraževalne institucije?
Ključna vloga vseh izobraževalnih institucij, od vrtca do visokega šolstva, bi morala biti spodbujanje razvoja vseživljenjskega učenja pri vsakem posamezniku. Nenehno izobraževanje in učenje imata pomemben vpliv na razvoj posameznika, družbe, države in sveta na splošno.
Za svoje nadaljnje izobraževanje izbirajte izobraževalne institucije, ki za spodbujanje vseživljenjskega učenja ponujajo fleksibilne izobraževalne programe, se prilagajajo ciljni skupini (mladi, odrasli) in v sklopu svojih programov dajejo prednost razvoju ključnih veščin, ki so potrebne v hitro spreminjajočem se svetu, kot so kritično mišljenje, reševanje problemov, tehnološka pismenost in medkulturne kompetence.
Pomembno je tudi, da izobraževalne ustanove sodelujejo z lokalnimi podjetji in industrijskimi sektorji ter prilagajajo programe njihovim potrebam, kar zagotavlja, da so programi relevantni in posodobljeni z najnovejšimi trendi na trgu dela. Izobraževalne institucije naj nudijo tudi dostop do digitalnih učnih materialov in tehnološko podporo, ki so nujni za samostojno učenje in raziskovanje.
Kakšne zaposlene potrebuje današnje delovno okolje?
V hitro spreminjajočem se okolju podjetja in ustanove potrebujejo strokovnjake, ki so sposobni prilagajati svoje delovanje novim potrebam trga, uporabnikov in družbenega okolja. Ključne kompetence 21. stoletja, opredeljene v poročilu The Future of Jobs Report, Svetovnega gospodarskega foruma in Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki jim bodo podjetja in ustanove pri zaposlenih dale prednost, vključujejo:
· Tehnološko pismenost, od osnovne uporabe računalniških programov do naprednejših tehničnih veščin, kot so programiranje, obdelava podatkov in digitalno modeliranje.
· Kritično mišljenje in reševanje problemov, sposobnost analiziranja situacij, kritičnega ocenjevanja informacij in učinkovitega reševanja problemov. Delovna mesta vse pogosteje zahtevajo sposobnost hitrega razmišljanja in inovativnih rešitev za kompleksne izzive.
· Upravljanje z informacijami, od zmožnosti zbiranja, ocenjevanja, organiziranja in uporabe informacij iz različnih virov do sposobnosti dela z velikimi količinami podatkov z namenom povzemanja relevantnih informacij za sprejemanje odločitev.
· Delo v multikulturnih okoljih in razumevanje globalnih trgov, zmožnost komuniciranja, sodelovanja in učinkovitega delovanja v raznolikih kulturnih kontekstih.
· Komunikacijske veščine, jasno izražanje idej, gradnjo medosebnih odnosov …
· Sodelovanje in timsko delo.
· Sposobnost hitrega prilagajanja spremembam in neprestano učenje novih veščin.
· Vodstvene sposobnosti: Ne glede na to, ali posameznik zaseda vodstveno vlogo ali ne, so osnovne vodstvene sposobnosti, kot so motiviranje drugih, odločanje in upravljanje konfliktov, v veliko pomoč za vsako kariero.
Ne pozabite tudi na razvoj kompetenc za vaš osebnostni razvoj in uravnoteženje med delom in zasebnim življenjem, kot so čustvena inteligentnost, upravljanje stresa, učinkovita organizacija časa, proaktivnost in druge.
V Sloveniji je bilo v letu 2022 po podatkih Statističnega urada v formalno in/ali neformalno izobraževanje vključenih 43 % odraslih, starih med 18 in 69 let, kar je za 4 % manj kot leta 2016 pa vendarle v primerjavi s celotno Evropsko unijo Slovenija presega povprečje, kjer je povprečna stopnja udeležbe v izobraževanju odraslih okoli 12 %. Slovenija je torej na dobri poti.
