Slovenija je napredovala za štiri točke oz. za šest mest, a predsednik KPK Robert Šumi opozarja, da nas kljub izboljšanju čaka še veliko dela, saj ostajamo pod povprečjem EU in OECD. "Napredek je spodbuden in za državo koristen. K temu zagotovo prispeva tudi zelo aktivno ozaveščanje Komisije za preprečevanje korupcije o pomenu krepitve integritete, preprečevanja korupcije, vodenja z dobrim zgledom na različnih ravneh družbe ter aktivno vključevanje gospodarstva v ta proces. A ne glede na to z rezultatom še ne smemo biti zadovoljni, saj si namreč kot družba zaslužimo več," so na KPK v sporočilu za javnost povzeli Šumijeve besede.
Spomnili so, da je Slovenija tokrat dosegla 60 točk (lani 56) in se s tem uvrstila na 36. mesto med 180 državami (lani 42.). Kljub pozitivnemu trendu še vedno ostaja pod povprečjem tako EU (letos 64 točk) kot OECD (letos 65 točk). V primerjavi z nekaterimi sosednjimi in primerljivimi državami se je sicer odrezala bolje oziroma je napredovala. Hrvaška je dosegla 47 točk (lani 50), Avstrija 67 (lani 71), Italija 54 točk (lani 56), zgodovinsko najnižji rezultat sta dosegli Francija in Nemčija s 67 in 75 točkami (lani 71 in 78). Estonija z enakim številom točk kot lani, 76, ohranja opazno prednost, so našteli na KPK.
Napredek Slovenije je po njihovih navedbah "pomemben signal, da se prizadevanja komisije in ostalih akterjev za izboljšanje ravni integritete v družbi in zmanjševanje korupcijskih tveganj obrestujejo". "Izvajanje zakona o zaščiti prijaviteljev, priprava predloga nove resolucije o preprečevanju korupcije, boljša informiranost zavezancev o obveznostih po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije - vse to tudi prispeva k izboljšanju rezultata in povsod ima komisija pomembno vlogo," so zapisali.
A po njihovem prepričanju s stanjem še zdaleč ne moremo biti zadovoljni in je nujno nadaljevati aktivnosti v smeri sistemskih sprememb, predvsem sprejetja nove resolucije o preprečevanju korupcije, ki jo je vlada prejšnji mesec poslala v državni zbor. "Njen sprejem bi okrepil strateški pristop države na tem področju in dal podlago za zagon novih ukrepov za preprečevanje korupcije, ki jih bo opredeljeval akcijski načrt. Prav tako ostajajo ključni nadaljnje dosledno izvajanje zakona o zaščiti prijaviteljev, čim prejšnja priprava sprememb zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, udejanjanje ničelne tolerance gospodarstva do korupcije v praksi ter ostale preventivno-nadzorstvene aktivnosti komisije, kot sta nadzor nad izvajanjem zakonodaje in izdajanje priporočil za boljše upravljanje s korupcijskimi tveganji," so navedli.
"Pričakujemo, da bodo odločevalci še bolj odločno postavili preprečevanje korupcije in krepitev integritete med svoje prioritete in da bodo sprejeli ustrezne strateške dokumente, kot je resolucija o preprečevanju korupcije, in s tem prižgali zeleno luč za nove ukrepe pri omejevanju korupcije," je dodal Šumi. Na komisiji pa bodo po njegovih zagotovilih še naprej krepili protikorupcijske standarde, za katere so pristojni, ter s tem "utrjevali zavest o vlogi integritete, odgovornosti in transparentnosti".
