Vanessa Čokl
Zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepa državnega zbora o priznanju neodvisnosti in suverenosti države Palestine je zahtevala skupina poslancev, ustavni sodniki pa so jo s petimi glasovi proti trem zavrgli, so sporočili z ustavnega sodišča. Proti takšnemu sklepu so glasovali sodniki Klemen Jaklič, Rok Svetlič in Marko Šorli. Sodnika Jaklič in Svetlič sta dala odklonilni ločeni mnenji.
Priznanje je izključno politični akt, pravi ustavno sodišče
Predlagatelji so trdili, da je v postopku priznanja prišlo do bistvene kršitve, v vodstvu državnega zbora pa celo do zlorabe oblasti v okoliščinah, ko se je o (drugem) opozicijskem predlogu za referendum odločalo ne v 30 dneh, temveč takoj, na isti dan, ko je bil vložen in ko je bil nato sprejet sklep o priznanju Palestine. Ustavnemu sodišču so zato predlagali, naj sklep o priznanju palestinske države razveljavi.
Državni zbor je s sprejetjem sklepa o priznanju države Palestine v imenu Republike Slovenije priznal Palestino kot neodvisno in suvereno državo, je ugotovilo ustavno sodišče. Priznanje je enostranski pravni akt, s katerim države sprejmejo že obstoječe dejstvo kot skladno z mednarodnim pravom. Sklep je torej svojevrsten (sui generis) politični in pravni akt, s katerim Republika Slovenija drugi družbeni skupnosti prizna, da ima značilnosti in je organizirana kot država, ter želi z njo sodelovati. Iz ustave in iz zakona o ustavnem sodišču pa izhaja, da ustavni sodniki nimajo pristojnosti za presojo sklepa o priznanju države, ker sklep ni predpis, ki bi vseboval splošne in abstraktne pravne norme, ki bi urejale pravice in obveznosti pravnih subjektov ali bi povzročale pravne učinke navzven.
Odziva Goloba in Klakočar Zupančič
Predsednik vlade Robert Golob je odločitev ustavnega sodišča označil za "popolnoma pričakovano". Priznanje je bilo legitimno in legalno dejanje, zdaj pa je tudi dokončno, se je odzval. Koalicija je po njegovih besedah kljub kritikam opozicije vztrajala z nadaljevanjem postopkov v DZ, ker je šlo za legitimno in legalno dejanje in "za dejanje priznanja pravice do samoodločbe narodu, ki je to pravico nam priznal že pred 30 leti".
Goloba je opozicijsko miniranje priznanja presenetilo, je povedal: "Več kot samo nagajanje pač ta poskus ni bil in tisto, kar je najbolj pomembno, je, da smo kot država ohranili ugled v mednarodni skupnosti in to priznanje izpeljali v pravem trenutku, na pravi način in da je seveda to priznanje tudi zdaj dokončno."
Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je z odločitvijo ustavnega sodišča zadovoljna. Pravi, da je s tem sodišče povedalo, da je tolmačenje poslovnika v pristojnosti predsednika državnega zbora oziroma predsedujočih na sejah in v posameznih parlamentarnih odborih. (STA)
Zakonodajalec ustavnemu sodišču tudi v nobenem drugem zakonu ni podelil posebne pristojnosti za oceno ustavnosti in zakonitosti odločitve o priznanju nove države, je odločila večina na US. Ustavno sodišče zato v tem primeru ni pristojno - niti za oceno ustavnosti in zakonitosti postopka sprejemanja za opozicijo spornega sklepa.
"Rezultatska odločitev"
V odklonilnem ločenem mnenju sodnik Klemen Jaklič po drugi strani meni, da bi ustavno sodišče vendarle lahko bilo našlo pot, da v tem primeru presoja ravnanje političnih strank - torej koalicijskih, ki se jim je mudilo s priznanjem Palestine in naj bi si bile zato prikrojile pravila DZ. Ali pa bi sklep o priznanju razumelo kot konkretni akt in ga preverilo. Obenem Jaklič trdi, da je eden od sodnikov, potem ko sta bili obe ločeni mnenji v tej zadevi spisani, predlagal spremembo svojega glasu, a se ni zgodilo nič, ker da bi motilo želeni rezultat. To ni prvič, da Jaklič kolegom na US očita rezultatsko odločanje.
Svetlič: DZ je torej popolnoma prost pri bodočih kršitvah lastnih postopkov?
V odklonilnem ločenem mnenju ustavni sodnik Rok Svetlič oceni, da je odločitev ustavnega sodišča s formalnega stališča, da lahko presoja le zakone, ki jih sprejme državni zbor, sicer korektna, vendar pa opozori, da z njo US hočeš nočeš sporoča še nekaj: da je državni zbor postavljen v nekakšno ustavnopravno eksteritorialo, kjer je popolnoma prost pri bodočih kršitvah lastnih postopkov.
"Priznanje države ni edini sklep, ki ga lahko sprejme DZ. In neupoštevanje 30-dnevnega roka pred odločanjem o referendumu ni edina kršitev, ki si jo pri priznavanju države lahko zamislimo," Svetlič spomni na dogajanje v državnem zboru ob točki Palestina. "Sklep lahko, denimo, ne bi bil podprt z ustrezno večino, glasovanja lahko sploh ne bi opravili, sklep bi lahko sprejel kar kak odbor itd. S to odločitvijo ustavno sodišče sporoča, da bi tudi v takih primerih – kot 'najvišji organ sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitostii – stalo ob strani."
