Pandemija je povečala primanjkljaj državne blagajne

Financiranje ukrepov za blaženje posledic pandemije novega koronavirusa močno vpliva na državni proračun. V prvih petih mesecih letos so odhodki proračuna znašali 4,83 milijarde evrov, kar je za 18,7 odstotka več kot v enakem obdobju lani. V enakem času se je v državno blagajno nateklo za 3,56 milijarde evrov prihodkov, kar je za 15,8 odstotka manj kot v prvih petih mesecih lani. Proračunski primanjkljaj je posledično dosegel 1,27 milijarde evrov, navajajo na ministrstvu za finance. V enakem obdobju lani je imel državni proračun 158,7 milijona evrov presežka.
Državni statistični urad je objavil podatke za prvo četrtletje 2020. Po teh podatkih je primanjkljaj dosegel 739 milijonov evrov ali 6,6 odstotka glede na BDP (dovoljen primanjkljaj po maastrichtskih kriterijih je 3 odstotke glede na BDP). Bruto konsolidirani dolg države je konec marca znašal 33,4 milijarde evrov, kar je 69,6 odstotka glede na BDP (dovoljen dolg po maastrichtskih kriterijih je 60 odstotkov glede na BDP).

Kateri odhodki so se najbolj povečali

Primanjkljaj v prvih petih mesecih letos je po razlagi ministrstva za finance posledica povečanja odhodkov, pri čemer so se najbolj povečali odhodki za plače, blago in storitve, socialni in drugi transferji, in padca prihodkov predvsem zaradi izpada davčnih prihodkov. Na ministrstvu zaradi zastoja gospodarske aktivnosti in sprejetja ukrepov za reševanje gospodarske in zdravstvene krize v prihodnjih mesecih pričakujejo še večji upad prihodkov in porast izdatkov državnega proračuna.
Za subvencije so iz proračuna v prvih petih mesecih letos izplačali 387,2 milijona evrov, kar je 176,7 milijona evrov ali za 83,9 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Zasebnim podjetjem in zasebnikom so od tega izplačali 371,2 milijona evrov, kar je za 169,6 milijona evrov več kot v enakem obdobju lani. Za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zaposlene na čakanju, za zaposlene, ki so med epidemijo delali, in za povračilo nadomestila plače za začasno čakanje na delo je država izplačala 146 milijonov evrov. Za transferje posameznikom in gospodinjstvom je ministrstvo za finance iz državnega proračuna namenilo 729,1 milijona evrov, kar je za 110 milijonov evrov ali 17,8 odstotka več kot v prvih petih mesecih lani.

Za koliko manjši so prihodki države

Nekatera slovenska podjetja oziroma gospodarske družbe so na podlagi interventnega zakona že zaprosila za obročno plačilo ali odlog plačila obveznosti iz naslova DDV, kar je privedlo do nekoliko nižje realizacije prihodkov iz tega naslova v opazovanem obdobju. Rast in dinamika gibanja DDV sta sicer v največji meri odvisni od gibanja in rasti zasebne ter državne potrošnje, prav tako pojasnjujejo na ministrstvu.
V statističnem uradu glede primanjkljaja v prvem četrtletju letos prav tako ugotavljajo, da je bil ta predvsem posledica ustavitve gospodarske aktivnosti zaradi razglasitve epidemije koronavirusne bolezni v drugi polovici marca. Omenjeni primanjkljaj je bil za 647 milijonov evrov višji od primanjkljaja v prvem četrtletju 2019. Izdatki pa so se hkrati v prvem četrtletju 2020 povečevali s precej višjo stopnjo kot v istem obdobju leta 2019. Njihova rast je bila 9,5-odstotna. Hkrati so se zmanjšali prihodki države, ki so bili za 3,4 odstotka nižji od prihodkov v istem obdobju prejšnjega leta. Država je nazadnje ustvarila tako visok primanjkljaj kot v prvem četrtletju letos v četrtem četrtletju 2014, ko je ta znašal 867 milijonov evrov ali 9,1 odstotka glede na BDP.