Klara Širovnik
Ko so novinarji ameriškega New York Timesa lani razkrili, da najmanj 75 podjetij (resnična številka je bojda veliko višja) v ZDA vsak dan prejema podatke o geografski lokaciji uporabnikov različnih mobilnih aplikacij, se je ta novica resnično dotaknila komaj katerega Slovenca. Da se podatki o lokaciji več kot 200 milijonov mobilnih naprav dnevno posodobijo več kot 14.000 krat, za odkup pa podjetja (ki podatke potem izkoristijo za različne namene, največkrat za potrebe oglaševanja), letno odštejejo tudi do 21 milijard dolarjev, se še danes zdi ameriška problematika, ki se nas ne tiče, saj je Slovenija za takšne spletke menda premajhna, kibernetska vprašanja pa so posledično izzivi nekega drugega vesolja. Pa slovenska brezbrižnost stoji na trdnih temeljih? Preverili smo.
Kateri fakin mi je na mobilnik namestil te vohunske aplikacije?
Za začetek najprej o tem, za kaj sploh gre. Na mobilne telefone skorajda vsak dan naložimo kakšno dodatno aplikacijo. Običajno gre za take, ki nam lajšajo življenje. V praksi: če želimo nekaj prigrizniti, si bomo v spletni trgovini priskrbeli aplikacijo, ki beleži podatke o restavracijah. Seveda nam bo najbolj v pomoč storitev, ki nam bo priporočila restavracije v naši neposredni bližini. Navsezadnje nam dobra japonska restavracija v Celju, če se gibljemo po ljubljanskem centru, ne koristi prav dosti. Podobno je s prevoznimi sredstvi. "Sledenje fizične lokacije je koristno, če mi Bicikelj, aplikacija za izposojo koles, ki jo v Ljubljani redno uporabljam, pove, kje je najbližja postaja s kolesi. Da bi po abecednem seznamu iskal te postaje? Za to seveda povprečen posameznik nima časa," iz prakse pove Marko Puschner iz točke za obveščanje o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v sklopu ljubljanske fakultete za družbene vede. Lepota vsega je, da so take storitve zastonj. Hja, pa niso!
Geolokacijski podatki se prodajajo tretjim osebam.
Če ne poznajo mojega imena, mi je vseeno
Vse skupaj pa se – tudi pri scenariju beleženja in prodajanja lokacijskih podatkov – v tolikšni masi ljudi zdi precej neosebno. A resnica je, da bi lahko točko, ki jo na zemljevidu izriše gibanje vašega telefona, z lahkoto povezali s fizično osebo. O tem se lahko prepričate sami. Če se v aplikaciji Google Maps, ki jo uporablja več milijonov Zemljanov, "priklikate" do svojih preteklih lokacij (v orodni vrstici kliknete zavihek "vaša časovna os"), boste opazili, da je naprava v mesecih uporabe zabeležila na stotine lokacij, na katerih ste se zadrževali. Sistem je v zadnjih letih celo tako napredoval, da aplikacija ugotovi, s katerim prevoznim sredstvom se premikate. Podobne baze podatkov so dostopne tudi razvijalcem geolokacijskih aplikacij.
Pogoji uporabe so zamotani in nejasni
Med razvijalci in uporabniki je torej vzpostavljeno zaupanje, nastalo na osnovi (kvazi)vzajemnosti. Podobno kot da bi sodelavcu posodili svoj telefon, on pa bi vam obljubil, da ne bo stikal po vaši elektronski pošti. A tukaj se pojavi problem. Pogoji uporabe, s katerimi se strinjamo ob namestitvi aplikacije, so pogosto zavajajoči in nepopolni. Najpogosteje je eksplicitno zapisano, da aplikacija ob delovanju beleži geolokacijo, ni pa omenjeno, da se bodo podatki analizirali, shranjevali, delili ali celo prodajali. Po drugi strani so zelo malomarni tudi uporabniki, ki navodil ne preberejo do konca, potem pa so presenečeni nad podatki, ki jih je naprava uspela zbrati. "Ignorantski niso samo mladi, ampak to velja za vse generacije. Dokler človek ne ozavesti, kaj vse se lahko prikriva v pogojih uporabe in v drobnem tisku, ne bomo mogli kontrolirali, kaj tisti 'na drugi strani' počnejo z našimi podatki in zasebnostjo. Ljudje med pogoji preberejo samo tisto, kar je izpostavljeno na vrhu, se pravi, da dovolimo beleženje lokacije. Po drugi strani so ti pogoji temu primerno obsežni, da uporabnika že dolžina odvrne od tega, da bi prebral celoten mušter," še pojasnjuje Podgoršek.
Tudi če se znebite vseh aplikacij, je tukaj še vedno operater
A geolokacij ne beležijo le aplikacije, pač pa tudi mobilni operaterji. S tem se strinjamo, ko z njim sklenemo pogodbo o sodelovanju. Nobena skrivnost ni, da je protokol SS7, ki ga uporabljajo mobilni operaterji za komunikacijo z napravami, ranljiv. Že več let je jasno, da lahko obveščevalne agencije izkoriščajo ranljivosti v tem protokolu in spremljajo tako lokacijo telefonov kakor tudi komunikacijo uporabnikov.
