Uroš Esih
Predsednik republike Borut Pahor se v javnosti poredkoma oglaša s svojimi stališči, čeprav vsako leto opravi veliko javnih nastopov in se udeleži velikega števila javnih dogodkov. Kakšna so predsednikova stališča do številnih družbenih in političnih tem, je precej manj jasno, kot je to veljalo za predhodnika Danila Türka. "Pahor želi biti všečen politik, želi ugajati vsem," razlog, zakaj Pahor javnosti in državljanom ne sporoča svojih stališč, navaja politolog dr. Drago Zajc.
Pristojnost, ki je ne izkorišča
A tokrat se je Pahor odločil, da bo prvič v funkciji predsednika republike, ki jo je nastopil decembra 2012, nagovoril poslance. Po srečanju s predsednikom državnega zbora Igorjem Zorčičem je Pahor napovedal, da želi v skladu z 224. členom poslovnika državnega zbora nagovoriti poslance na junijski seji zaradi trenutno po njegovem najpomembnejšega političnega vprašanja demokracije - uveljavitve odločbe ustavnega sodišča glede sprememb in dopolnitev volilne zakonodaje. Po informacijah iz urada predsednika republike bo Pahor pred poslanci nastopil na junijski seji, ki se bo začela 15. junija.
Pahorjev pospešek volilni zakonodaji
S svojim junijskim nastopom pred poslanci želi Pahor pospešiti sprejemanje sprememb volilne zakonodaje v skladu z odločbo ustavnega sodišča. Rok za to, da poslanci sprejmejo ustrezno rešitev, je decembra letos. Če rešitve ne bo, sta po Pahorjevem mnenju ogroženi legitimnost in legalnost volitev ter s tem demokracija nasploh. Pahor, ki je doslej vodil pogajanja za pripravo sprememb volilne zakonodaje, je pripravil več posvetov s predstavniki političnih strank in strokovnjaki. Ministrstvo za javno upravo je v skladu z dogovorom pripravilo tako predlog zakona za spremembo meja volilnih okrajev kot za ukinitev volilnih okrajev in uvedbo relativnega prednostnega glasu. V državnem zboru so najprej poskusili z ukinitvijo okrajev in uvedbo prednostnega glasu, a je marca novela zakona, za katero je bila potrebna ustavna večina, padla. Zdaj ministrstvo za javno upravo pripravlja predlog za spremembo meja volilnih okrajev, ki zahteva absolutno večino glasov poslancev (46). Premier Janez Janša je napovedal, da bo do jeseni na mizi tehtna rešitev. Ne sme se zgoditi, da bi glasovanje o zakonu postalo glasovanje o vladi, opozarja Pahor.
"Tem, ob katerih bi se Pahor lahko oglasil ali moral oglasiti, je precej"
Hoče ali noče, je moralna avtoriteta
"Tem, ob katerih bi se Pahor lahko oglasil ali moral oglasiti, je precej. In bi lahko večkrat izbral to možnost, ki mu jo daje poslovnik državnega zbora," meni Zajc. Pri tem ga ne bi smelo ovirati niti njegovo zatrjevanje, da ne želi biti moralna avtoriteta. Pahor je namreč poleti leta 2017, proti koncu svojega prvega mandata, izjavil, da ni popoln. "Tudi nisem moralna avtoriteta in se to ne trudim biti. Tisto, kar potrebuje država, je človek, ki ima neko politično avtoriteto," je povedal Pahor.
Pester teden v državnem zboru
Državni zbor bo v četrtek na izredni seji odločal o interpelaciji gospodarskega ministra Zdravka Počivalška. Na skupni seji odbora za zdravstvo in odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide pa bodo v torek na zahtevo Levice iskali odgovore v zvezi z dogajanjem v domovih za starejše v času epidemije covida-19. V zadnjih dneh je namreč razburjenje v javnosti in politiki sprožilo poročanje Televizije Slovenija o obrazcih, s katerimi naj bi v domovih za starejše pripravljali podlage za odločanje, kateri oskrbovanci bi bili v primeru koronavirusne okužbe deležni bolnišničnega zdravljenja. Opozicija terja odgovornost, v LMŠ so k odstopu pozvali tako ministra za zdravje Tomaža Gantarja kot ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja. (sta)
