Zaradi stigme drugačnosti, napadov in stereotipov, ki jih LGBT-osebe še vedno doživljajo v določenih okoljih, je odločitev, kje, kdaj in kako se bodo razkrile, popolnoma njihova presoja, poudarja predsednica Legebitre Lana Gobec.
Nedavno, sodeč po videnem, neprostovoljno razkritje spolne usmerjenosti intervjuvanke Mie Skrbinac v oddaji Z Mišo na nacionalni televiziji, ki tudi sicer ni imelo nobene povezave s portretiranjem njenega dela kot igralke in prve osebe, ki je nadela ime in obraz spolnemu nadlegovanju v akademski sferi, je ponovno odprlo številna vprašanja; in sicer kako močno je naša družba še homofobna, skozi kakšne preizkušnje, še vedno, gredo osebe, ki ne ustrezajo družbenim pričakovanjem o spolni usmerjenosti, in kako težko marsikdo zaradi nesprejemanja okolice živi odkrito svojo spolno identiteto.
Prav zaradi stigme drugačnosti, napadov in stereotipov, ki jih LGBT-osebe še vedno doživljajo v določenih okoljih, je odločitev, kje, kdaj in kako se bodo razkrile, popolnoma njihova presoja, poudarja predsednica Legebitre Lana Gobec. Profesor sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani dr. Roman Kuhar pa dodaja, da je kakršno koli razkrivanje spolne usmerjenosti brez strinjanja osebe, na katero se podatek nanaša, nesprejemljivo. Edina izjema pri tem so razkritja oseb na različnih pozicijah moči, večinoma političnih, ki javno delujejo proti politikam enakosti in pravicam skupnosti LGBT+, v zasebnosti pa na skrivaj sami vstopajo v istospolna razmerja. Pa še v tem primeru je razkritje, ki ga v LGBT -skupnosti imenujejo "outiranje", razumljivo z vidika političnega aktivizma v smislu preprečevanja škode, "v osnovi pa tovrstni posegi v zasebnost posameznika ali posameznice preprosto niso sprejemljivi".
Utrinek z intervjuja
Zadnji krog pekla
Čeprav razkritje pogosto razumemo kot enkraten dogodek, je to, tako klinična psihologinja dr. Mojca Šoštarič Zvonar z Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, ki se v praksi ukvarja tudi s transspolnimi osebami in spolno nenormativnimi osebami, proces. "Na to, da se boš razkril, moraš biti pripravljen in v družbi, kot je naša, kjer se še vedno pričakuje, da si heteroseksualno usmerjen in se identificiraš s spolom, ki ti je bil določen ob rojstvu, je to lahko zelo težko. Stopnja netolerantnosti do vsakršne drugačnosti, ki je pogojena tudi z okoljem, katerega vrednote smo ponotranjili, je zelo visoka," pravi klinična psihologinja. In dodaja, da je razkrivanje vselej postopno in v različnih družbenih krogih poteka različno hitro. "Običajno se najprej razkrijemo v prijateljskem krogu ali komu od bližnjih svojcev. Odvisno od stopnje zaupnosti in od trenutka, ko začutimo, da se lahko razkrijemo določeni osebi. To je potrdila tudi Raziskava o vsakdanjem življenju gejev in lezbijk, katere avtorja sta Kuhar in dr. Alenka Švab, ki je pokazala, da je razkritje v družinskem in prijateljskem krogu prelomen dogodek, saj je pomemben za utrditev in lastno doživljanje identitete. Obenem pa se z razkritjem v družini tudi na starše prenese dilema, ali se bodo razkrili ali ne. "Naše raziskave kažejo, da pomemben delež staršev ne razkrije, da je njihov otrok LGBT-oseba," pravi Kuhar. Še najbolje pa je potek postopnega razkrivanja po omenjeni televizijski oddaji na družbenem omrežju Facebook opisala pravnica in nekdanja LGBT-aktivistka Barbara Rajgelj. "Razkritja potekajo v koncentričnih krogih. K vsakemu od teh krogov daje soglasje oseba, ki se razkriva, ker vsak krog zahteva pripravljenost in nabirko moči. Razkritje na nacionalni televiziji je zadnji krog tega pekla."
Za presojo še čaka na informacije
"Zadevo bom komentirala, ko bom imela vse informacije o programski vsebini. Za zdaj vem to, kar vemo vsi, ki smo oddajo gledali. Ne poznam pa okoliščin in ozadja (pred)priprave, snemanja in postprodukcije oddaje, kar je bistveni element za presojo o tem, ali je šlo za morebiten nedopusten poseg v pravice in osebno dostojanstvo posameznika." Tako je za Večer odgovorila varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev na RTV Slovenija Ilinka Todorovski na vprašanje, ali je bil minulo nedeljo pogovor v oddaji Z Mišo izpeljan v skladu z novinarskimi standardi in kodeksom. Spomnimo, v njem je voditeljica Miša Molk, sodeč po videnem, brez vnaprejšnjega soglasja presenetila intervjuvanko, ko je razkrila, da je istospolno usmerjena. Kasneje je sicer Molkova na svojem facebook profilu zapisala, da se je Mia Skrbinac tudi dan po snemanju pogovora strinjala, da se ta del objavi. In dodala: "Sva ravno govorili z Mio in ji je žal, da nima FB-profila, da bi vam odgovorila. Mi je pa sporočila, da mi je hvaležna do nebes, da je lahko vse povedala in odstirala svoje strahove." Ob tem je Molkova v zagovor, češ da je bila Skrbinčeva že razkrita, objavila posnetek iz leta 2019, iz katerega je razvidno, da so jo na eni od okroglih miz v lokalu, ki je prijazen LGBT-osebam, napovedali kot istospolno usmerjeno osebo. Ali navedbe Molkove držijo, smo želeli preveriti tudi pri Mii Skrbinac, a brez uspeha.
Fluidnost, posledice in nova realnost
Ob tem Kuhar dodaja, da današnje generacije mladih vendarle lahko živijo bolj odprto življenje. "Trend, ki se je nakazoval v zadnji raziskavi, ne pomeni zgolj zgodnejšega razkrivanja - mladi se razkrijejo pri trinajstih, štirinajstih, nekateri še prej -, pač pa imajo možnost tudi bolj fluidnega in manj strogo popredalčenega razumevanja spolne oziroma seksualne identitete. Medtem ko je za starejše generacije večinoma veljalo, da je bilo prvo razkritje neki zelo jasen in načrtovan dogodek. S tem seveda ne želim reči, da živimo v družbi, ki ni več heteronormativna - za nekatere je razkritje zagotovo lahko še stresen in boleč proces, ampak vse večja fluidnost spolnih in seksualnih identitet pri mlajših generacijah zagotovo vzpostavlja neko novo realnost."
Roman Kuhar: "Kakršno koli razkrivanje spolne usmerjenosti brez strinjanja osebe, na katero se podatek nanaša, je nesprejemljivo."
Vsem pa razkritje, če se zgodi prehitro, ko nanj oseba še ni pripravljena, kot če do njega pride brez privolitve, lahko povzroči veliko škode. "Pride lahko do razpada odnosov, ekonomskih posledic, izgube službe, zdravstvenih posledic. Osebe, ki jim okolica nenehno sporoča, da so drugačne, zaradi te drugačnosti doživljajo manjšinski stres, ki lahko vpliva na psihično zdravje. Še več psihološke škode pa opažamo pri tistih, ki so zaradi drugačnosti žrtve psihičnega in fizičnega nasilja. Pri njih opažamo simptome posttravmatskega stresa," pravi klinična psihologinja in doda, da tudi zato marsikdo popolnega javnega razkritja ne naredi nikoli. "Vsakdo ima pravico do zasebnosti, zato se ni nihče dolžan izpostavljati vsemu temu stresu, ki ga razkritje lahko prinese. In tudi nihče tega nima pravice od njega zahtevati, saj je spolna usmerjenost intimen del identitete in jo tako zaradi varnostnih kot čustvenih razlogov lahko zadrži zase." Kako se bo odzval na razkritje, je odvisno tako od starosti kot urejenosti življenja posameznika, a klinična psihologinja izpostavi, da je lahko za nekoga, ki je že sicer pod določenim stresom, neprostovoljno razkritje kaplja čez rob.