(ODZIVI) Po smrti papeža: "Vprašal me je, ali vem, kaj je najbolj sveta stvar v Sloveniji? In se glasno zasmejal ..."

Dr. Silvo Devetak, profesor mednarodnega prava, dolgoletni učitelj na Pravni fakulteti v Mariboru, se je s papežem Frančiškom srečal septembra 2020. Papež je v Vatikanu sprejel skupino sodelavcev, ki so delovali pri mednarodnem projektu o migracijah v EU. Migracije so bile vprašanje, ki je bilo visoko na listi papeževih prioritet, do tragičnih usod mnogih migrantov je imel kot otrok migrantskih staršev zelo senzibilen odnos; močno si je prizadeval, da bi bilo v EU manj sovražnosti do beguncev. Posebej ga je prizadela tragedija libijskih beguncev oktobra 2013 pri Lampeduzi.

"Na obisku ga je zelo zanimalo, kaj delamo, kaj smo v našem projektu ugotovili. Veliko podporo je dajal vsem projektom, ki bi pomagali  pri reševanju begunskih in migrantskih kriz. Ko sem mu v krajšem klepetu omenil, da imam kot Slovenec tudi sorodnike v Buenos Airesu, so se mu kar zasvetile oči," se spominja Silvo Devetak. "Nato me je vprašal, ali vem, kaj je najbolj sveta stvar v Sloveniji? Malo sem se zmedel, razmišljal, kaj bi rekel ... Nato se je gromko zasmejal, me potrepljal po ramenih in rekel: 'Ja, potica!' Tako se je razlegel najin smeh po prostoru, da so se še varnostniki zdrznili."

Kot mednarodni pravnik, ki ni poznavalec religij, Devetak v papežu vidi zelo toplo in pozitivni figuro, ki se je močno zavzemala za več človečnosti, boljše odnose med ljudmi, za solidarnost: "Obenem pa je bil zelo protivojni človek, zagovarjal je mir in pogajanja. Znamenita je njegova izjava, da bela zastava in pogajanja niso znamenje poraza. Veliko misli in napotkov, kako naj ravnamo, nam je zapustil, nenazadnje se je zavzel za duhovno prenovo cerkve in imel pozitiven odnos do drugih verstev." 

Rimski škof, brat prav vsakomur

Pater Bogdan Knavs je na omrežju Facebook zapisal, da je papež Frančišek do zadnjega diha živel svoje življenje za druge (še včeraj je bil med ljudmi). "Svoje poslanstvo službe apostola Petra ni dojemal najprej kot vodstvo in obrambo velike institucije, ampak je kot rimski škof želel biti najprej brat prav vsakomur. Tudi zanj bi lahko navedli besede apostola Pavla: Dober boj sem izbojeval, tek dokončal, vero ohranil. Odslej je zame pripravljen venec pravičnosti, ki mi ga bo tisti dan dal Gospod, pravični sodnik  (2. Tim 4, 7-8). Odšel je po krono pravice, ki mu po našem globokem prepričanju pripada. Hvala Ti za izjemen zgled, kaj pomeni biti kristjan," meni pater Knavs. 

"Kdo sem jaz, da bi sodil istospolno usmerjene"

Roman Kuhar, sociolog: "O mrtvih vse dobro. A o papežu Frančišku v resnici ni težko povedati česa dobrega. Če njegovo delovanje ocenjujem v kontekstu okostenele, hierarhične in globoko patriarhalne institucije, ki jo je vodil, potem ne moremo zanikati, da je v to institucijo vnašal svežino in vsaj nekoliko prepihal njeno notranjo zatohlost. Seveda bi si marsikdo želel – in mnogi so upali –, da bo ta prepih bolj radikalen in da bo cerkev kot institucijo potegnil v 21. stoletje. To mu ni uspelo, a ne moremo mu očitati, da vsaj ni poskušal.

Nenazadnje so upori proti položaju žensk in istospolno usmerjenih vernikov v cerkvi, ki so v zadnjem obdobju vzniknili v nemški in drugih rimskokatoliških cerkvah, nedvomno posledica njegovih prizadevanj za reformo – pa tudi odziv na prepočasnost teh sprememb. V spominu mi bo ostal predvsem po njegovem znamenitem vzkliku: Kdo sem jaz, da bi sodil istospolno usmerjene ljudi?

Žal so se njegovi dobri nameni v zadnjem obdobju ujeli v teorijo zarote o 'teoriji spola', ki jo je Vatikan sproduciral že v času njegovega predhodnika. Cenim, da je do konca ostal glasen zagovornik humanega odnosa do migrantov – žal so bili njegovi pozivi pogosto preslišani prav v konservativnih krogih. Nenazadnje mu štejem v dobro tudi to, da primera Rupnik ni v celoti pometel pod preprogo, čeprav je odziv cerkve na spolne zlorabe grozljivo samozaščitniški in nerefektiran. Kljub vsemu od vseh papežev v času mojega življenja papeža Frančiška zagotovo najbolj cenim. Naj počiva v miru."

Spomin s hvaležnostjo

Leon Novak, škof Evangeličanske cerkve: "Na današnji velikonočni ponedeljek smo pri bogoslužju brali o potovanju učencev v Emaus. Na ta dan je Gospod življenja in smrti na zadnje potovanje k sebi v nebeško kraljestvo poklical tudi papeža Frančiška. Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi v Sloveniji se papeža Frančiška spominja z veliko hvaležnostjo, še posebej, ko se spomnimo na 500-letnico reformacije in skupnega bogoslužja v Lundu, ki se ga je papež tudi sam udeležil. Papež Frančišek je bil zelo naklonjen ekumenskemu gibanju in sodelovanju, zanj pa je bilo še posebej značilno, da je bil odprt za vse ljudi. Vsakega je spoštoval in sprejel s toplo besedo, objemom ali stiskom roke. Med drugim je poskrbel za brezdomce v Rimu, saj jim je omogočil brezplačno hrano, uporabo sanitarnih prostorov za osebno higieno in prenočišče.

Ostal nam bo v lepem in spoštljivem spominu, kajti Katoliško cerkev je vodil kot pobožen človek, usmerjen v božjo slavo in čast ter v dobrobit sočloveka. Je papež, ki je pustil globok pečat v delovanju svoje cerkve in tudi v ekumenskem delovanju. Verjamem, da bo Katoliška cerkev še naprej delovala v tej smeri. Ob tej priložnosti izrekam iskreno sožalje celotnemu vodstvu Katoliške cerkve, vsem kardinalom, škofom, duhovnikom in vernikom naše sestrske Cerkve. Naj nas v teh trenutkih žalovanja in prijetnih spominov na skupno ekumensko popotovanje spremlja še svež odmev velikonočnega sporočila: Kristus je vstal in z njim bomo vstali tudi mi!"

Želel zbližati človeštvo

S papežem Fančiškom se je večkrat srečal Nedžad Grabus, sarajevski mufti, pred tem dolgoletni mufti Islamske skupnosti v Sloveniji. Papež je bil odličen človek, je povedal na začetku. "Bil je konsistenten v svojih stališčih. Celo svoje življenje je bil na strani slabih in tistih, ki so jim kratene pravice. V zadnjem času se je zelo zavzemal za mir v svetu. S tem nam je pokazal, kako bi morali ljudje različnih religij delovati za dobro v svetu. Iz najinih srečanj se ga najbolj spominjam po tem, da je nastopal kot verujoči človek. Svoje vere ni poskušal uporabljati za moč nad drugimi. Svojo vero je zmeraj skušal predstaviti kot osebno vero, ki bo pomagala tudi drugim. Da bi na svoj način prišli do spoznanja, kako pomembno je verovati, brez, da bi to izkoriščali v svoje osebne potrebe," je povedal Grabus.

Frančišek je imel pomembno vlogo tudi pri medverskem sodelovanju. Njegove pogumnost, da odpira pogovor z različnimi verskimi voditelji, posebej z muslimani, je pripomogla v času velikih kriz, da zbliža človeštvo. "In to na način, da smo vsi bratje in sestre. S sodelovanjem z muslimani je pokazal, da je to prihodnost in pot, da lahko v svetu med ljudmi vlada mir," je dodal Nedžad Grabus. 

Demistificiral je pozicijo papeža

"Gotovo lahko rečemo, da je papež Frančišek samo pozicijo papeža na neki način demistificiral, ga postavil na zelo realna človeška tla, kar je že bilo prisotno tudi pri papežu Janezu Pavlu II. V tem smislu je bil Frančiškov stil vodenja gotovo takšen, da je bil blizu ljudem, kar se mi zdi v redu. Pod njegovim vodenjem Cerkve je prišlo seveda pri imenovanju kardinalov do globalizacije, kjer pa je Evropa potegnila kratko. Trenutno recimo v Avstriji, Franciji ali Nemčiji ni nekih zelo močnih kardinalov, kot so bili v teh državah v preteklosti, tako da je bila Evropa nekako v drugem planu, kar se mi ne zdi najboljše. Kakorkoli obračamo, je Evropa center krščanstva in bo tudi ostala, prav tako center kulture, ki jo je Evropa na nek način izvozila po celem svetu," pravi moralni teolog Ivan Štuhec, ki meni, da glede padec števila kristjanov v Evropi papež Frančišek ni uspel najti nekega pravega prodornega odgovora na problem sekularizacije.

"Odpiral je kar veliko vprašanj, tudi s sinodalnim procesom ki ga je uvedel, mislim pa, da bo moral njegov naslednik tu potegniti nekatere zaključke, ki jih Frančišek ni. Situacija je primerljiva s papežem Janezom XXIII., ki je napovedal koncil, potem pa ga je izpeljal papež Pavel VI." Glede Cerkve na Slovenskem v času papeža Frančiška Štuhec meni, da je še preuranjeno, da bi lahko podali oceno in da je potrebno zadeve še natančno premisliti: "Kolikor vem, nista pri papežu imela nobene osebne avdience dva ključna škofa v Sloveniji, Stanislav Zore in Alojzij Cvikl. Vendarle gre za metropolita, kar pomeni, da so določeni kanali iz Slovenije proti Rimu in papežu Frančišku delovali na zelo dvoumen način. Tu se bo še pokazalo, kdo vse ga je informiral in pod katerim vplivom so bile njegove odločitve. Moramo vedeti, da se papež ukvarja z vesoljno Cerkvijo in glede lokalnih cerkva je na nek način merodajno tisto, kar mu povedo sodelavci. Tu pa mislim, da se je marsikaj odvijalo tudi tako, kot se po moje ne bi smelo." Papež Frančišek bo po mnenju Štuheca pustil svoj pečat predvsem zaradi načina svojega delovanja: "Ta stil papeževanja se mora nadaljevati in menim da ne bo vrnitve v nek koncept papežev, kakršne smo poznali vse do Janeza XXIII., glede tega bo tako Frančišek pustil pečat tudi svojemu nasledniku."  

Janez Cerar, duhovnik in koordinator zavoda Dovolj.je, v katerem si prizadevajo za preiskave spolnih zlorab znotraj Cerkve, o papežu Frančišku pravi: "Rad ga imam in vesel sem, da sva vzpostavila odnos bratov. Glede na to, kako je živel in delal, je bil najlepši dokaz za to, da če nauk in svoje poslanstvo vzameš zares, si v življenju verodostojen s svojimi dejanji. Bil je človek, bil je ranljiv in zmotljiv, vendarle je bil odprt. Prav na področju varovanja človekovega dostojanstva se je videlo, predvsem od leta 2018, ko je bil v Čilu, kako se je pustil učiti o izkušnjah odkrivanja zlorab, o tem, kakšne posledice te pustijo, in kako je predvsem nujno potrebna primarna preventiva-z odločnostjo, izobraževanjem, spoštovanjem in timskim delom." Dediščina Frančiškovega dela na tem področju po besedah Cerarja razkriva, da sta samo dve možni poti: "Ali vzameš zares to varovanje človekovega dostojanstva in se boriš proti slehernim zlorabam, ali pa igraš. Druge poti ni. Je pa to, kot rečeno, timsko delo. Več ljudi bo o tem ozaveščenih, boljše bo. Povratka nazaj ni, delo se je začelo in upam, da dolgoročno to delo ne bo zaman."