Papež, ki je v cerkev vnesel več socialne pravičnosti, reformiral rimsko kurijo in se lotil vprašanja spolnih zlorab

Papež Frančišek je danes umrl, star 88 let, so sporočili iz Vatikana. Frančišek je umrl dan po tistem, ko se je na velikonočno nedeljo pojavil na Trgu svetega Petra. "Zjutraj ob 7.35 se je rimski škof Frančišek vrnil domov k Očetu," je dejal kardinal Kevin Farrell v izjavi, ki jo je Vatikan objavil na svojem kanalu Telegram.

Papež Frančišek je pontifikat začel 13. marca 2013. Po več dneh konklava se je tega dne ob 19. uri iz dimnika Sikstinske kapele v Vatikanu začel valiti beli dim, kar je pomenilo, da so kardinali z več kot dvotretinjsko večino izvolili novega papeža, argentinskega kardinala Jorgeja Mario Bergoglia. Po izvolitvi si je izbral ime Frančišek, v čast svetemu Frančišku Asiškemu, ki je bil znan po svoji skromnosti in predanosti revnim ter naravi. Istega dne je tudi prvič v vlogi papeža nagovoril vernike z balkona bazilike sv. Petra. Postal je prvi ameriški papež v zgodovini in prvi, ki ni rojen v Evropi po Gregorju III. v osmem stoletju. 

Čeprav je pontifikat prevzel takoj, je formalno mandat začel z obredom namestitve, 19. marca 2013, na praznik svetega Jožefa, zaščitnika delavcev in očetov. Hitro je pokazal odločnost po spremembah. Cerkev je želel narediti bolj odprto in vključevalno. V govorih in intervjujih je zagovarjal nujno potrebne reforme cerkve - večjo skrb za revne, pomembnost dialoga z drugimi religijami in posodabljanjem katoliške doktrine in pastorale. Zavzel se je tudi za večjo transparentnost v notranjih zadevah cerkve in širil sporočilo o pomenu usmiljenja, ljubezni in sočutja. Zavedal se je, da mora cerkev v sodobnem svetu ostati verodostojna, kar je bil zanj in katoliško skupnost izziv. V svojem pontifikatu je v Cerkev vnesel več socialne pravičnosti, reformiral rimsko kurijo in vatikanske finance, lotil se je tudi vprašanja spolnih zlorab.

Ni želel kanonizirati Stepinca, razburil z izjavo o Medžugorju

Te poteze so prvemu jezuitu na čelu Cerkve prinesle priljubljenost med verniki, a tudi nasprotnike v kuriji. Lani je denimo dikasterij za nauk vere zaprosil, naj pregleda primer spolnih zlorab patra Marka Rupnika. Kljub temu so ga v mednarodni skupini preiskovalcev spolnih zlorab Bishop Accountability kritizirali, da je naredil odločno premalo, ker je klerike, obtožene spolnega in fizičnega nasilja nad redovnicami, pustil na položajih ali jih celo povzdignil. Znal je tudi razburiti - predvsem radikalne klerike. Leta 2019 je zavrnil kanonizacijo Alojzija Stepinca, dolgoletnega zagrebškega nadškofa, zaradi njegove nerazščiščene vloge v času druge svetovne vojne in domnevnega sodelovanja z nacisti. Izrazil je tudi dvom o prikazovanju device Marije v Medžugorju, romarskem središču v Hercegovini in izjavil, da Marija ni vodja poštnega urada, da bi vsak dan pošiljala drugačna sporočila.

Nogomet - njegova strast

Rodil se je 17. decembra 1936 v Buenos Airesu. Starša, italijanska migranta, sta ga vzgajala v krščanskem duhu. Za življenje duhovnika se je odločil v mladosti. Pri 21 letih je vstopil v jezuitski red, v duhovnika je bil posvečen leta 1969. Služboval je v različnih pastoralih. Za škofa je bil imenovan leta 1992, 1998 je postal buenosaireški nadškof. Ves čas je bil znan kot skromen, preprost in dostopen ljudem. Že kot duhovnik je bil kritičen do potrošniške družbe in socialne neenakosti. 

Bil je velik ljubitelj nogometa. Pogosto je pripovedoval, kako se je kot mlad fant po ulicah argentinske prestolnice podil za žogo iz cunj. Priznal je, da ni bil med najboljšimi, da je imel "dve levi nogi", je pogosto igral na vratarskem položaju. Od malega je navijal za nogometni klub San Lorenzo iz Buenos Airesa.

Svoje članstvo v klubu je ohranil tudi po tistem, ko je postal papež - in v domovini povzročil manjše razburjenje, ko je prejel člansko izkaznico tekmecev Boca Juniors kot del vatikanskega izobraževalnega partnerstva. Frančišek je bil ves čas na tekočem z napredkom matičnega kluba po zaslugi enega od vatikanskih švicarskih gardistov, ki mu je na mizi redno puščal rezultate in ligaške razpredelnice. "Mnogi pravijo, da je nogomet najlepša igra na svetu. Tudi jaz tako mislim," je izjavil pred leti. Na vprašanje, kdo je najboljši nogometaš v zgodovini - Lionel Messi ali Maradona, je odgovoril, da Brazilec Pele, ker da je bil zanj človek srca.

Papež postal po prvem odstopu v 600 letih

Frančišek je papež postal po odstopu papeža Benedikta XVI. To je bil prvi odstop po papežu Gregorju XII. leta 1415. 28. februarja 2013 se je v 85 letu življenja se je Nemec Benedikt, rojen kot Joseph Alois Ratzinger odločil, da se bo upokojil in umaknil. Do smrti, 31. decembra 2022, je nosil naziv papež emeritus (zaslužni papež). V izjavi ob odstopu je pojasnil, da se je za to odločil zaradi starosti in fizične ter duhovne izčrpanosti. Do izbire novega papeža je cerkev v obdobju sede vacante (obdobja brez papeža) vodil kamerlango, kardinal Tarcisio Bertone.

"Včerajšnji dan v Vatikanu je bil poseben. Nekaj tisoč ljudi se je popoldne zbralo na Trgu svetega Petra, čeprav so vedeli, da Benedikta XVI. ne bodo videli. Toda na velikih ekranih, postavljenih širom velikega trga, so prenašali papeževe zadnje minute v Vatikanu. Bili so s čustvi nabiti trenutki, ko so kamere ujele Benedikta XVI., kako se poslavlja od najtesnejših sodelavcev in kako stopa v helikopter, ki ga je kasneje odpeljal v letno rezidenco Castel Gandolfo 24 kilometrov jugovzhodno od Rima. Ko se je helikopter dvignil v zrak, mnogi niso mogli zadržati solza, drugi so skandirali "Bene-de-to, Be-ne-de-to". Toda glavno navdušenje je izbruhnilo, ko je helikopter s papežem in njegovimi spremljevalci nizko preletel Trg svetega Petra. Papež se je na ta način simbolično poslovil od ljudi in Cerkve, ki jih je vodil skoraj osem let," je 1. marca 2013 v Večeru zapisal poročevalec iz Vatikana, žal pokojni Vojislav Bercko. 

Benedikt XVI. je papež postal 19. oktobra 2005, potem ko je 2. aprila umrl dolgoletni papež Janez Pavel II. Poljak z rojstnim imenom Karol Jozef Wojtyla je papež postal 16. oktobra 1978. Nasledil je Janeza Pavla I., ki je bil papež le 33 dni, njegova smrt pa je še zmeraj predmet raznih teorij zarote.

Umrl je namreč star 65 let. Janeza Pavla II. se dobro spomnimo tudi Slovenci. Pri nas je bil dvakrat, leta 1996 in 1999. Obiskal je Ljubljano, Maribor in Koper. Ob zadnjem obisku 19. septembra 1999 je imel veliko mašo na Betnavi, Antona Martina Slomška pa je razglasil za blaženega.