Srečko Klapš
Po nedeljskih volitvah, ko je z veliko prednostjo slavilo Gibanje Svoboda Roberta Goloba in ko je iz parlamenta izpadel aktualni gospodarski minister Zdravko Počivalšek, smo zbrali prve odzive iz gospodarstva in interesnih zbornic. Glede na zaostrene razmere na trgih surovin in energentov, motnje dobaviteljskih verig in posledice vojne v Ukrajini časa ni veliko, ugotavljajo.
Boštjan Gorjup, direktor družbe BSH Hišni aparati Nazarje, pričakuje, da se bo nova vlada čim prej usposobila za operativno opravljanje svojih nalog, saj se svet hitro spreminja ne samo zaradi trenutnih konfliktov, ampak tudi zaradi nujnosti 4. industrijske revolucije: "Ta bo terjala določene spremembe, ki jih bo politika morala narediti. Konkretno pričakujemo manj administriranja, skrajšanje postopkov pri pridobivanju dovoljenj, spodbujanje internacionalizacije, da bomo imeli kot pretežno izvozno orientirano gospodarstvo odprta vrata tam, kjer jih bomo potrebovali, in hitrejše prilagajanje šolskih programov novim razmeram, da bomo dobili kadre, ki jih resnično potrebujemo," našteva Gorjup.
Za vitko javno upravo in kakovosten servis
Marko Lukić, direktor in solastnik družinskega podjetja Lumar, meni, da je pretendent za mandatarja dobil veliko zaupanje državljanov in hkrati odgovornost. Glede na to, da mu zavedanje, da podjetniško okolje generira največ dodane vrednosti, ni tuje, pričakujejo, da bo v novi vladi manj deljenja bonbončkov, ampak da se bo trudila za konkurenčno gospodarsko okolje, ker samo to zagotavlja blaginjo na dolgi rok: "Ukrepi, ki jih je nekdanja vlada peljala na področju gospodarstva, so šli v pravo smer, ob čemer si želimo, da bi lahko najboljše kadre ustrezno plačali, ne pa da se denar, ki se steka z davki, preliva v neproduktivno porabo. Podjetniki si želimo kakovosten javni servis, kakovostno zdravstvo, šolstvo in učinkovito javno upravo. A menimo, da bi bilo treba zaustaviti trend hitre rasti zaposlovanja v javnem sektorju in rast plač, ker razbohotena državna administracija po nepotrebnem birokratizira postopke, hkrati pa je predstavlja konkurenco pri iskanju delavcev, ker so službe v javnem sektorju med najbolj varnimi. Smo za vitko javno upravo, bolj učinkovito porabo javnega denarja, z oprijemljivimi in merljivimi rezultati, ne pa da postaja pribežališče za marsikateri 'zaslužni' kader."
Nad javnofinančni primanjkljaj
Dr. Davorin Kračun, predsednik Fiskalnega sveta: "Javnofinančno področje prinaša pred novo vlado precej izzivov, sorazmerno visok popandemični odboj in začasno visoki prilivi v proračun so nekoliko zameglili resno stanje javnih financ in probleme z njihovo srednje- in dolgoročno vzdržnostjo. Poleg tega vlada še vedno ni pripravila predloga okvira za pripravo proračunov za obdobje 2023-2025 in osnutka Programa stabilnosti 2022, kar bi morala storiti do 10. aprila, tako da polnega vpogleda v aktualno stanje javnih financ še nimamo. Najprej bo treba natančno proučiti stanje javnih financ, njihove tendence in pripraviti rebalans proračuna za letos in dopolnjen predlog okvira za pripravo proračunov za naslednja leta. V obdobju koronakrize se je namreč nabral precejšen javnofinančni primanjkljaj, poleg tega pa se je vlada z različnimi ukrepi zavezala tudi k nekaterim strukturnim povečanjem javnih izdatkov.
Če nova vlada ne bo ustrezno sprejela teh izzivov, bi se utegnila javnofinančna slika poslabšati, še posebej v luči dejstva, da ECB zateguje monetarno politiko in s tem zaostruje pogoje refinanciranja obstoječih obveznosti, izdaje novih obveznic bodo zato prinašale višje stroške obresti. Zelo hitro pa bo treba z reformami (pokojninska, zdravstvena, dolgotrajna oskrba) zagotoviti javnofinančno vzdržnost sistemov socialne zaščite na srednji in dolgi rok."
Ivo Boscarol pa je za portal N1 Slovenija povedal: "Velika zmagovalca teh volitev sta Gibanje Svoboda in NSi, ljudje so volili nov obraz in sočasno izkušnje ter nekonfliktnost. Upam, da bosta Robert Golob in Matej Tonin razumela sporočilo volivcev, da so volili najbolj sredinsko usmerjeno opcijo od možnih, da bosta šla prek morebitnih razlik, se povezala in združila v vodenje države, kot si jo vsi želimo."
Za konec "našivizma" v podjetjih v državni lasti
Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) od koalicije, ki se bo izoblikovala, pričakujejo posluh za gospodarstvo in vključitev ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja v koalicijsko pogodbo. Pri tem predlaga ukrepe iz Horizontov prihodnosti, ki jih je oblikovala s 130 gospodarstveniki, in zajema 150 ukrepov za bolj konkurenčno gospodarstvo. Aleš Cantarutti, generalni direktor GZS, prihodnji razvoj Slovenije vidi v zelenem prehodu, digitalizaciji in avtomatizaciji, e-mobilnosti in vpetosti v mednarodne verige vrednosti. Ob tem opozarja na izobraževanje kadrov, vlaganje v raziskave in razvoj, stabilne vire financiranja in tesnejši socialni dialog. "Nova vlada se mora lotiti najpomembnejših strukturnih vprašanj, hkrati pa biti sposobna usklajevati interese različnih skupin ob čimprejšnji oživitvi socialnega dialoga in zagotavljanju javno-finančne vzdržnosti. Smo v situaciji, ko se bo odločalo, ali bo Slovenija še naprej zmanjševala zaostanek za najrazvitejšimi državami EU ali pa bomo pozitivni zagon izgubili in se bomo morali soočati z izzivi zagotavljanja fiskalne in socialne stabilnosti," še meni Cantarutti.
Petra Juvančič, izvršna direktorica Združenja Manager, pa se vprašuje, od česa bomo imeli tako ljudje kot država na koncu več. "Od poplave birokracije, zapletene administracije in kompleksnega davčnega sistema, ki davijo ambiciozne posameznike in spodbujajo ribarjenje v kalnem, ali od vitke države s svobodno gospodarsko pobudo, ki bo ohranjala ljudi in kapital doma. Mora se tudi končati 'našivašizem' v podjetjih v državni lasti, vodenje podjetij in drugih organizacij naj prevzamejo sposobni, strokovni, izobraženi in profesionalni menedžerji, usmerjeni v razvoj."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
