Pri tem so sodelovale različne institucije - medinstitucionalne delovne skupine vrhovnega sodišča, ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ministrstva za notranje zadeve, šolskega ministrstva in pravosodnega ministrstva, Skupnosti centrov za socialno delo ter Zbornice izvršiteljev Slovenije.
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pozdravljajo protokol, "ki podrobneje ureja način izvršbe odločitve sodišča po zakonu o izvršbi in zavarovanju. Otroci so najbolj ranljiva skupina in morajo biti deležni vse možne zaščite." Njegovo prednost vidijo v tem, da bolj jasno in enotno določa prakso in vloge vseh vpletenih v postopku izvršitve odločbe sodišča o odvzemu otroka z neposredno izročitvijo. Pričakujejo, da bodo tako odvzemi otroka izpeljani še bolj strokovno, odgovorno in z vso potrebno subtilnostjo do vseh vpletenih, še posebej do otrok kot najobčutljivejših udeležencev postopka.
Izobraževanja za različne stroke
Z vrhovnega sodišča pojasnjujejo okoliščine nastanka protokola: "Že ob uveljavitvi družinskega zakonika smo v sodstvu zaznali, da je prav prisilna izvršba odločb za otroke lahko izjemno travmatičen dogodek. Zato smo od samega začetka spodbujali in predlagali različna izobraževanja za strokovnjake, ki so vpleteni v postopek odvzema otrok. Tudi Center za izobraževanje v pravosodju je že v letih 2018 in 2019, še preden se je novi zakon začel v celoti uporabljati, organiziral izobraževanja o problematiki odvzemov otrok za sodnike in izvršitelje, podobna izobraževanja pa so potekala med drugim tudi pod okriljem Socialne zbornice Slovenije, pa tudi Odvetniške zbornice Slovenije."
Odvzem otroka naj ne bo javen
Iz protokola za vodenje postopkov pri odvzemu otrok izhaja, da izvršitelj s pomočjo strokovne osebe (s katero je vzpostavil stik nemudoma oziroma najkasneje v roku treh dni od prejema izvršilnega sklepa) na sestanku opredeli kraj, čas in način odvzema otroka. Poleg tega izdelata načrt izvršbe in tudi oceno stopnje tveganja pri neposredni izvršitvi sklepa sodišča.
Glede kraja pristojni priporočajo, če je le mogoče, da se otroka odvzame tam, kjer zavezanec za izročitev otroka ni prisoten, razen če iz ocene tveganja izhaja, da se pričakuje neoviran odvzem otroka. Primernejši kraji za odvzem otroka so šola, vrtec ali druga ustanova oziroma zavod (na primer bolnišnica), kjer se otrok nahaja, vendar je treba odvzem opraviti diskretno, nejavno, tako da za otroka poteka čim manj obremenjujoče. Izvršitelj o času, kraju in načinu odvzema otroka najmanj 24 ur pred odvzemom obvesti sodnika, ki je izdal izvršilni sklep.
Nakar je Center za izobraževanje v pravosodju na pobudo sodišč, centrov za socialno delo in izvršiteljev lanskega novembra organiziral Medinstitucionalni posvet o postopkih priprave in izvedbe odvzema otroka. Namen posveta je bil poiskati takšen način prisilne izvršbe odločbe o odvzemu otroka po zakonu o izvršbi in zavarovanju, ki bo za otroka čim manj boleč, bo pa obenem upošteval strokovne standarde različnih udeležencev tega postopka. Nato je vrhovno sodišče med prioritetne naloge na področju družinskega sodstva uvrstilo tudi pripravo interdisciplinarnega protokola za vodenje postopkov prisilne izvršitve odločb o odvzemu otroka z neposredno izročitvijo. Da bi bil protokol usklajen med najpomembnejšimi strokovnimi udeleženci teh postopkov, je maja letos predsednik vrhovnega sodišča za pripravo osnutka protokola imenoval posebno interdisciplinarno delovno skupino in čez pol leta je protokol zaživel.
Na vrhovnem sodišču se nadejajo, da bodo vsi udeleženci sprejeti protokol uporabili kot delovni pripomoček za boljše razumevanje okoliščin, pomembnih za izpeljavo odvzema otroka na način, da se čim bolj zavaruje otrokova korist.
Policisti v civilnih oblačilih
Policisti so pri asistenci praviloma v uniformi. Če gre za odvzem otroka v vzgojno-varstvenem, vzgojno-izobraževalnem ali socialnovarstvenem zavodu, športnem ali kulturnem društvu, policisti izvršitelju nudijo asistenco v civilnih oblačilih in brez navzven vidnih oznak.
Od pet do deset odvzemov otrok na leto
In koliko je odvzemov otrok v izvršilnih postopkih na leto? Predsednik Zbornice izvršiteljev Slovenije Franko Slavec uvodoma pojasni, da teh podatkov ne vodijo. Na podlagi pogovorov s kolegi ocenjuje, da jih opravijo od pet do deset na leto. Z bolj konkretnimi številkami tudi niso postregli v Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije. Tamkajšnja sekretarka Darja Kuzmanič Korva je na kratko odgovorila, da teh podatkov nimajo. Spomnimo. Do sprejetja družinskega zakonika 15. aprila 2019 so bili centri za socialno delo pristojni za odločanje v veliki večini zadev na družinskopravnem področju, potem so to postala sodišča.
Na isto vprašanje pa so na vrhovnem sodišču odgovorili bolj kompleksno, in sicer da iz statistike vseh ukrepov za varstvo koristi otroka, zabeležene v vpisnikih, izhaja, da je bilo od lanskega maja do letošnjega maja skupno 94 odvzemov otrok staršem in namestitev v varno hišo, k rejnikom, sorodnikom ali v zavode. Pri tem gre lahko bodisi za nujen odvzem otroka, ki ga denimo opravi center za socialno delo (CSD), ko je otrok ogrožen in ga je treba nemudoma odstraniti iz okolja (na primer zaradi hudega fizičnega nasilja), ali gre za pobege otrok zaradi nesporazumov s starši, ko se otroci po kratki namestitvi v varni hiši vrnejo v matično družino brez nadaljnjih postopkov. Poleg tega lahko gre tudi za "sporazumne odvzeme", ko starši denimo med postopkom privolijo v začasno namestitev otroka k drugi osebi ali v zavod ali celo sami predlagajo začasno namestitev otroka k sorodnikom in se o tem izda odločba. Torej, v to število je vključenih več različnih zadev. Ob tem pa so še dodali: "Do dejanskih odvzemov otrok preko izvršbe (s pomočjo izvršitelja) pride zelo redko. Od septembra letos razpolagamo s podatki, koliko je takšnih odvzemov po začasnih odredbah, torej ko o tem odločajo okrožna sodišča med tekom postopka. Od konca septembra takšnega primera ni bilo."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
