Uroš Esih
Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki je sicer tema, o kateri se načelno strinjajo tako v strankah koalicijskega peterčka kot v Levici, je včeraj pripeljala do prekinitve pogodbenega sodelovanja med koalicijskimi strankami in najbolj levičarsko stranko v državnem zboru. Dokončno je počilo na parlamentarnem odboru za zdravstvo, ko je koalicija napovedala, da bo vložila dopolnila k predlogu zakona Levice. "Dopolnila ne ukinjajo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ampak ga le zavijajo v nov celofan, koalicija si z njim umiva roke," je po prekinjeni seji odbora povedal koordinator Levice Luka Mesec.
Boj za interpretacijo, kdo se je umaknil
"Padla je še zadnja domina, ugotavljamo, da je vlada dokončno prekinila sodelovanje in odstopila od dogovora z nami," je dejal Mesec in še dodal, da za Levico odslej sporazum ni več obvezujoč. Namen ukinitve dopolnilnega zavarovanja je namreč po njegovih besedah solidarnostno plačevanje prispevka, kar je treba urediti s prenosom dopolnilnega zavarovanja v obvezno. "Več kot dva meseca so imeli na voljo, da bi se z nami uskladili, a so ob začetku obravnave predloga na odboru za zdravstvo s polurno prekinitvijo prinesli dopolnila, o katerih smo prvič slišali. Tudi po ugotovitvah zakonodajno-pravne službe spreminjajo zakon do te mere, da gre v resnici za drugi zakon," je Mesec podrobneje pojasnil razloge, zakaj Levica dokončno odstopa od sodelovanja s koalicijo.
Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pa ni bila edina točka, kjer so si koalicija in Levica stali na različnih bregovih. Poti so se razhajale že pri spremembah dohodninske lestvice, ki so spisane po oceni Levice v prid bogatih, pri ukinitvi dodatka za delovno aktivnost ter pri po njihovem mnenju nesocialnem in nerazvojnem proračunu. Na te projekte so bili vezani pogoji organov Levice za nadaljnje sodelovanje z vlado, a jih koalicija ni izpolnila.
Mesec je včeraj naznanil, da je Levica odslej v polni opoziciji. A v isti sapi je zatrdil, da s tem ne rušijo vlade Marjana Šarca, s katero so spomladi sklenili sporazum o sodelovanju za letos. Mesec trdi, da bi si v Levici želeli sodelovati z vlado, a je "problem, da nas je vlada že nekaj mesecev ignorirala". Vladna koalicija z umikom Levice v čisto opozicijo s tem postaja uradno manjšinska vlada. Z največjo vladno stranko LMŠ koalicija s SD, SMC, DeSUS in SAB šteje skupaj 43 glasov v državnem zboru.
Na odhod Levice v opozicijo se je takoj odzval tudi predsednik vlade Marjan Šarec, ki je z Mescem načel boj za interpretacijo, kdo zapušča koga. Šarec je namreč prepričan, da ni vlada tista, ki bi zapuščala Levico, ampak je prej nasprotno.
Šarec si sodelovanja z Levico ne želi prekiniti. Levici je očital politiko ultimatov oziroma vsakokratnega zaostrovanja, saj ocenjuje, da se da v tišini in v nekem normalnem dialogu veliko narediti. "Je pa res, da bi od Levice tudi pričakoval nekaj več potrpežljivosti, kajti veliko projektov smo izvedli skupaj, in tudi ti projekti, ki se že izvajajo, so v sodelovanju z Levico. Niso pa vsi njihovi projekti izvedljivi na ta način, kot si oni zamislijo," je še dodal predsednik vlade.
Poudaril je, da je LMŠ kot sredinska stranka pripravljena na kompromise. V nadaljevanju pa je Levici nekoliko pokroviteljsko položil na srce, da je politika pač kompromis, "zlasti v demokraciji in zlasti pri manjšinski vladi". Hkrati pa je tovarišem iz Levice ponudil roko, da se še naprej trudijo iskati skupne rešitve: "Ne obupujem, zakonodajo lahko sprejmemo le, če bodo vsi vložili napor v iskanje kompromisa. Če tega kompromisa ne bo, pač ne."
Na Novo Slovenijo Šarec za zdaj ne računa
Pretirane zaskrbljenosti glede nadaljnjega delovanja manjšinske vlade Šarec ni pokazal: "Tako ali tako moramo iskati podporo zunaj koalicije za vsak projekt oziroma za vsak zakon, ki ga sprejemamo." Pri tem bi se mu zdelo nenavadno, da Levica ne bi tudi v prihodnje podprla vladnih zakonov, s katerimi se bo strinjala. O morebitnem podobnem povezovanju z Novo Slovenijo pa je predsednik vlade povedal, da v tem trenutku ne vidi potrebe po podpisovanju sporazumov. Proračunoma za naslednji dve leti bo potrebno podporo v državnem zboru zagotovila SNS.
Da odhod Levice v opozicijo ne pomeni pretresa za koalicijo, je Šarec izrazil zdaj že v svojem prepoznavnem slogu. Na vprašanje, ali bo vlada kljub razhodu z Levico končala mandat, je odvrnil, da je to "tako, kot bi me vprašali, ali me bo jutri povozil avto". Trdi, da ima sam načrt, da ta vlada deluje do konca, ker ne vidi razloga, zakaj ne bi. "Vlada je izpeljala kar nekaj zakonov, kar se mene tiče, deluje, sam je zagotovo ne bom rušil. Ko bo sprejet proračun, res ne bo nobenega razloga, da bi vlado rušili," je zaključil predsednik vlade.
