Odlagališče radioaktivnih odpadkov ne bo zgrajeno pravočasno: Projekt prehaja pod nadzor kadra Vizjakovega kabineta

Začetek gradnje odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov v Vrbini pri Krškem se odmika. Edino ponudbo, ki je ostala na mizi od začetka razpisa, je podal konzorcij družb Riko, Kolektor CPG in CGP. Ta je bila vredna 148,3 milijona evrov, kar je bistveno več od 43,4 milijona, kolikor je znašala ocenjena vrednost projekta. Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO) je razpis izvedla že pod prejšnjim direktorjem Sandijem Virškom, ki pa naročila iz očitnih razlogov ni oddal. Konec marca je vodenje agencije prevzela Petra Grajžl, odločitev Virška je razveljavila in postopek vrnila v fazo preveritve ponudbe. Gradnja odlagališča je predvidena v bližini jedrske elektrarne, na območju katere so danes shranjeni vsi radioaktivni odpadki od začetka delovanja JEK pred 40 leti.

Stanko: To je scenarij za novi TEŠ 6

V Krškem so zaradi dogajanja okoli projekta sklicali izredno sejo mestnega sveta. "Približuje se čas, ki neizbežno vodi v zamude pri začetku delovanja odlagališča," razlaga župan Miran Stanko in pravi, da so od pristojnih že večkrat zahtevali podatke o tem, kdaj bo odlagališče zgrajeno in kje bodo končali odpadki, ki pripadajo Hrvaški, polovični lastnici jedrske elektrarne. A odgovorov niso dobili. Stanko še poudarja, da je začetek gradnje odlagališča nujen, glede na to, da je zdajšnje skladišče odpadkov že skorajda polno: "Dozdajšnje dogajanje v zvezi z izborom izvajalcev gradnje z nesprejemljivo visokimi cenami in imenovanjem novega vodstva ARAO, ki bo skrbel za potek gradnje, nas navdaja z dvomom o roku dokončanja gradnje." Stanko meni, da okoliščine kažejo na to, da se bo ponovil scenarij TEŠ 6: "Z njim se bo zgradil model, ki bo kasneje uporabljen pri ostalih energetskih investicijah, predvsem pri JEK 2. Gre za scenarij, po katerem se namestijo politično primerni ljudje, ki ne sledijo koristim podjetij, ki jih vodijo, temveč navodilom politike in lobijev. To pa prinaša velika korupcijska tveganja." Stanko pravi, da gre za plenjenje sklada za razgradnjo jedrske elektrarne, iz katerega se bo financirala gradnja odlagališča, sredstva vanj pa vplačuje Gen energija.

V Krškem so marca letos že sklicali izredno sejo mestnega sveta v zvezi s kadrovskimi menjavami v Gen energiji, ki upravlja jedrsko elektrarno. Kot je znano, je pred kratkim generalnega direktorja družbe Martina Novšaka zamenjal Blaž Košorok, član SDS, ki je bil predtem državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo, ki ga vodi Jernej Vrtovec iz Nove Slovenije. Na seji so sprejeli sklepe, s katerimi so vlado pozvali, da naj bodo na mesta v družbah, ki se ukvarjajo z jedrsko energijo, imenovani kompetentni kadri. "Uradnih odzivov na te sklepe nismo prejeli. Celo več, sklepi so bili v celoti ignorirani in z nadaljnjim kadrovanjem tudi v celoti povoženi," pove Stanko.

Spet kadri Vizjakovega kabineta

"Ključno poslanstvo agencije je, da čim prej po sprejemljivi ceni zgradi odlagališče," pravi minister za okolje Andrej Vizjak, ki meni, da je bilo prejšnje vodstvo agencije neučinkovito pri izvajanju projekta. Med drugim izpostavlja po njegovem mnenju nerazumen razpisni pogoj, da mora biti odlagališče zgrajeno v 900 dneh. Gradnja odlagališča je po besedah Vizjaka ključnega pomena tudi za nadaljnje načrte države v zvezi z jedrsko opcijo, vključno z gradnjo drugega bloka nuklearke. Glede izbire vodstva ARAO pojasnjuje, da je bil objavljen razpis, na katerega sta se prijavila dva kandidata, poleg dosedanjega direktorja Virška še dr. Tomaž Žagar iz Gen energije, ki ga je sam podprl, a si je ta kasneje premislil in umaknil soglasje h kandidaturi. Ker pa Viršek po besedah Vizjaka pri svojem dosedanjem delu ni bil uspešen, hkrati so se znašli v časovni stiski zaradi izteka mandata, je bila za vršilko dolžnosti direktorja imenovana Grajžlova, predtem vodja Vizjakovega kabineta. Tudi njen zasebni partner Aleksander Zupančič je bil pred njo vodja Vizjakovega kabineta, kasneje pa imenovan na mesto direktorja Elektra Ljubljana.

Vizjak meni, da je Grajžlova sprejela pravilno odločitev, da ponovno premisli o tako pomembni odločitvi, ki jo je Viršek sprejel na dan njenega imenovanja. Vizjak je sicer prepričan, da bo razpis ponovljen, napoveduje tudi novelacijo investicijskega programa.

Matjaž Gričar iz Nuklearne elektrarne Krško izpostavlja, da je bilo obstoječe skladišče radioaktivnih odpadkov v začetku imenovano kot začasno petletno skladišče. Konec leta 2021 je bilo v njem uskladiščenih 2488 kubičnih metrov nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov. Gričar še poudarja, da sta se z meddržavno pogodbo med Slovenijo in Hrvaško obe pogodbenici zavezali, da bosta najkasneje v dveh letih po koncu redne življenjske dobe elektrarne prevzeli vsaka polovico radioaktivnih odpadkov. "To pomeni, da naj bi radioaktivni odpad prevzeli v obdobju od leta 2023 do 2025." Vizjak že zdaj napoveduje, da se to ne bo zgodilo, saj objekta odlagališča v tako kratkem času ne bo možno zgraditi.

Direktor Gen energije Blaž Košorok napoveduje, da bodo kmalu izpolnjeni vsi pogoji, na podlagi katerih bo lahko izdano gradbeno dovoljenje za odlagališče. Sam meni, da lahko edino jedrska energija ob izstopu Slovenije iz premoga zagotovi stabilen vir za prehod v nizkoogljično družbo. Pri tem poudarja, da bo ključen izziv zagotovitev financiranja za izvedbo projekta.