Ocenjevanje je stres za učence, starše in učitelje: Na nekaterih šolah je lažje dobiti petico kot na drugih

Vsako leto bližajoči se konec šolskega leta zaradi pisnih in ustnih preverjanj znanja in zaključevanja šolskih ocen prinese nekaj dodatnega stresa. Nič drugače ni letos, le da je zaradi večmesečnega pouka na daljavo zaradi različnih dejavnikov vse postalo še bolj stresno. "Pretekla šolska leta so otroci nabirali ocene celo šolsko leto, zdaj pa se je vse skoncentriralo na njegov konec, saj so imeli pouk na daljavo kar pet mesecev. Snov, ki jo morajo predelati za pisno preverjanje znanja pri posameznem predmetu, je zelo obsežna. Nič je niso skrčili, zato nekaterim otrokom starši celo napišejo opravičila, da ostajajo doma in se pripravijo na posamezen test," opiše situacijo dobre tri tedne pred koncem šolskega leta oče dijakinje drugega letnika gimnazije. Tudi Jasmina, mati devetošolca, pravi, da jo moti predvsem to, da učitelji na daljavo znanja niso ocenjevali, "zdaj pa se iz tedna v teden vrstijo spraševanja in testi, vmes pa se zgodi še karantena, kar povzroči dodaten stres". Sama sicer pravi, da na sina zaradi ocen ne pritiska. "Temeljito smo se pogovorili in mu dali vedeti, naj se potrudi in iztisne zadnje atome moči. Če se mu ne bo uspelo vpisati na želeno srednjo šolo, pa bomo ta problem reševali takrat, ko bo nastal." Tako situacijo v zadnjih tednih covidnega šolskega leta opisujejo starši.

"Ocena še ne pomeni znanja"

Nič manj kritični niso profesorji in ravnatelji, ki ob posebnostih tega leta opozarjajo tudi na nerealna pričakovanja staršev in otrok ter nujnost sistemski sprememb. Na slednje opozarjajo že leta, a jih na ministrstvu za izobraževanje ne slišijo. Tako predsednik združenja ravnateljev osnovni šol Gregor Pečan spomni, da se je pritisk ob koncu šolskega leta začel v letih, ko je bilo določeno, da ocene zadnjega triletja štejejo za vpis v srednjo šolo. "Tak pristop je neustrezen in nepošten, povzroča krivice, saj ocena še ne pomeni znanja, in na nekaterih šolah je lažje dobiti petico kot na drugih. Na to opozarjamo že ves čas, tudi letos smo, a nas na ministrstvu nihče ne želi slišati."

Ravnateljica Osnovne šole Lava Celje Marijana Kolenko doda, da so se prav zaradi tovrstnega sistema otroci ujeli v zanko pritiska, ki je posledica prevelikih pričakovanj staršev. "In ti pritiski se začnejo že v tretjem razredu, še intenzivnejši pa so v zadnjem triletju. Za številne starše je dobra le odlična ocena in nič manj, zaradi česar imajo ne le sami, temveč tudi preštevilni otroci previsoka pričakovanja." Sedanje šolsko leto pa je celotno situacijo še poslabšalo. "Veliko otrok je med poukom na daljavo delalo minimalno, samostojnega učenja je bilo malo in rezultati ne morejo biti primerljivi s preteklimi leti. Primanjkljaji v znanju so veliki, obenem pa so starši in otroci pričakovali, da bodo zaradi pouka na daljavo po vrnitvi kriteriji ocenjevanja nižji in da bodo za minimalno znanje dobili odlične ocene. A to ne gre," pove ravnateljica in poudari, da so se v stiski znašli tudi učitelji, ker jim je zavod za šolstvo odsvetoval ocenjevanje na daljavo. "In tako so bili ob vrnitvi učitelji prisiljeni utrjevati, preverjati in ocenjevati znanje, ki se je v zadnjih tednih intenziviralo, a drugače ne gre," odkrito prizna Kolenkova. Ravnatelj OŠ Janka Modra Dol pri Ljubljani Pečan pa dodaja, da če želimo iti v smeri razvite, digitalne družbe, je čas, da nehamo tarnati, kako omejeni smo bili v času pouka na daljavo, za katerega sicer poudarja, da nikakor ni primerljiv s poukom v šoli. Pa vendarle: "Čudim se, da ga ni junaka, ki bi si upal na glas povedati, da če želimo nadoknaditi izgubljeni čas, bo treba malo stisniti zobe in več nameniti pridobivanju znanja," pove Pečan, ki v tem pogledu ne razume ministrstva, da se ni odločilo spremeniti šolski koledar in črtati nekaj dni počitnic. Kritičen pa je tudi do staršev, ki da se pritožujejo nad šolskim stresom: "O pritiskih, ki so jih deležni njihovi otroci zaradi raznovrstnih tekmovanj, na katera jih pošiljajo, pa starši nočejo slišati," še doda Pečan. Ob tem pove, da bi se preštevilni starši morali iskreno vprašati, koliko so njihovi otroci delali med šolskim letom. "V enem razredu so mi devetošolci brez zadržkov priznali, da med poukom na daljavo pač niso delali, ker ni bilo prisile."

Previsoka pričakovanja glede ocen

Kljub temu na stres ni treba gledati le skozi negativno prizmo ali, kot pravi psihologinja Mateja Hudoklin: "Z ocenjevanjem so otroci izpostavljeni določenemu stresu, ki pa jim pomaga učiti se, kako se tudi kasneje v življenju soočati in premagovati stresne situacije." Tem so bili dodatno izpostavljeni tudi dijaki prav zaradi enega ocenjevalnega obdobja, poudarja profesor biologije na eni od mariborskih gimnazij Dragan Bosnić. "Če so bila prejšnja leta razdeljena na dve ocenjevalni obdobji, zdaj morajo obvladati snov za celo leto, kar je bistveno bolj zahtevno, in tako so dijaki prvih letnikov kar naenkrat iz osnovnošolskega sistema morali preklopiti na sistem, kot ga uporabljajo na fakultetah, ko greš konec leta na izpit," razlaga profesor. Ki tudi v srednjih šolah vidi problem previsokih pričakovanj glede ocen. "Če dijak dobi trojko, je to drama cele družine." Zato se zadnja leta sooča z dijaškimi poskusi pogajanja za višje ocene. In tako kot na osnovnošolski ravni tudi na gimnazijski pričakuje, da se bodo odgovorni lotili potrebnih sistemskih sprememb, ne da se vedno kaže na učitelje, od katerih se pričakuje, da rešujejo probleme, ki jih povzroča država bodisi s svojimi rešitvami ali pasivnostjo.