Obala družno proti plinskim terminalom

Po letih boja proti plinskim terminalom v Tržaškem zalivu jih premier Janša in minister Vrtovec obujata pri nas "nekje na naši obali".

Dodaj med priljubljene.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj.
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Po 15 letih pravnih bojev je (šele v letu 2018) Italija projekt Žavlje tudi uradno opustila.
Zdravko Primožič/FPA

"Gradnja plinskega LNG-terminala mora biti prioriteta," se je v zvezi z bodočo oskrbo s plinom v ponedeljek oglasil infrastrukturni minister Jernej Vrtovec. To je po njegovem ključno za energetsko neodvisnost Slovenije. Premier Janez Janša pa je v ponedeljek v pogovoru za Televizijo Slovenija dejal, da bo v okviru iskanja rešitev glede energetske odvisnosti Evrope od Rusije treba zgraditi terminal za utekočinjeni zemeljski plin, ki ga po njegovih besedah "potrebujemo čim prej nekje na naši obali".

Gre za popoln zasuk od dosedanjih stališč naše države, ki se je 15 let borila proti nameri Italije, ko je ta želela postaviti plinska terminala v Trstu. Državni zbor je celo sprejel resolucijo, da plinskih terminalov v severnem Jadranu ne bo. Za to je imela naša država vseskozi tehtne argumente - gre za preveliko okoljsko in varnostno tveganje. Okoljska presoja je že pri italijanskih plinskih namerah pokazala, da je ozki Tržaški zaliv za takšno infrastrukturo povsem nesprejemljiv.

Slovenija italijanski terminal prignala celo do Bruslja

Italija je najprej načrtovala morski plinski terminal sredi zaliva, potem pa so prevladali načrti španske družbe Gas Natural za terminal v Žavljah, streljaj od Ankarana. Niso se dvignili le okoljevarstveniki z obeh strani meje, ampak so enako stališče, proti terminalu, zastopali dežela Furlanija - Julijska krajina, istrske občine in tudi država Slovenija. Italijo so tožili na upravnem sodišču v Rimu, Slovenija pa je italijansko samovoljo pri umeščanju terminala v prostor prignala vse do Bruslja, kjer je obveljalo stališče, da mora Italija lokacijo za terminal, če ga že hoče, poiskati skupaj s Slovenijo.

Franc Malečkar: "Okoljske 'svinjarije' so kot virus; če je organizem močan, se prihuli in čaka, ko je šibak, pa napade. Nenehno je treba biti pozoren."
Robert Balen

Po 15 letih pravnih bojev je (šele v letu 2018) Italija projekt Žavlje tudi uradno opustila - tako zaradi okoljske nesprejemljivosti in visokega varnostnega tveganja na območju, kjer že deluje vrsta nevarne industrije, kot tudi zaradi pomena pristanišča Trst za državo. Vplutje velikih tankerjev z utekočinjenim zemeljskim plinom namreč za dalj časa zaustavi ves ladijski promet v okolici, tako da bi uplinjevalnik onemogočil razvoj tržaškega pristanišča.

Vmes so - pred desetletjem - investitorji nekaj časa gojili tudi načrte za sodoben plinski terminal v Kopru. Družba TGE Gas Engineering je zanj in za plinsko-parno elektrarno že pridobila energetsko dovoljenje, a so tudi ta načrt ustavili podobni pomisleki kot za tržaške načrte. Naša država je v državnem zboru celo sprejela resolucijo o strategiji za Jadran, v kateri se je zavzela, da v zaprtem in plitvem severnem Jadranu ne sme biti plinskega terminala. Resolucija je še vedno v veljavi. Prav tako plinski terminal ni predviden v državnem prostorskem načrtu za koprsko pristanišče.

Bodo zdaj pozabili na tveganje za Istro?

Evropske države zaradi vojne v Ukrajini seveda iščejo alternative za oskrbo s plinom. Toda ali bo slovenska vlada zdaj spremenila stališče, črtala resolucijo in pozabila na okoljsko in varnostno tveganje za ljudi v Istri? V bližini Slovenije sta že terminala za utekočinjeni zemeljski plin v Omišlju na hrvaškem otoku Krku, kjer so ga odprli pred dobrim letom, in pred italijanskim Rovigom.

Tvit infrastrukturnega ministra Jerneja Vrtovca o nujnosti gradnje plinskega terminala so opazili tudi v okoljski organizaciji Alpe Adria Green, pri kateri so pred 15 leti prvi skočili na noge ob italijanskih načrtih za plinski terminal. "Že večkrat sem poudaril, da so okoljske 'svinjarije' kot virus; če je organizem močan, se prihuli in čaka, ko je šibak, pa napade. Nenehno je treba biti pozoren," pravi okoljevarstvenik Franc Malečkar.

Koper sporoča: Plinskega terminala pri nas ne bo

"Razprava o plinskem terminalu na območju koprske občine je za nas zaključena in je ne želimo niti je ne mislimo znova odpirati. Naše stališče je jasno, plinskega terminala si na tem območju ne želimo in ga niti ne bomo imeli," pravi koprski župan Aleš Bržan. Tudi v občini Ankaran so vseskozi nasprotovali nameram Italije o postavitvi plinskega terminala v Žavljah ter tudi slovenskim načrtom družbe TGE Gas Engineering za plinski terminal in elektrarno na območju pristanišča. Ankaranski župan Gregor Strmčnik meni, da gre za strokovno nesprejemljivo rešitev, kot začasno alternativo potrebam po diverzifikaciji virov pa je izpostavil možnost dogovora s Hrvaško glede terminala na Krku.

Tudi v istrski stranki Oljka so odločno proti gradnji kakršnega koli plinskega ali podobnega terminala. "To je resna grožnja za okolje, ljudi in živali. Istra je dragocen naravni in kulturni biser v slovenskem prostoru. Gospodarski razvoj naše regije mora temeljiti na dejavnostih, ki so okolju in ljudem prijazne," poudarjajo. Istrskim županom so poslali pobudo, da skličejo nujno izredno sejo občinskih svetov občin slovenske Istre o namerah vlade za gradnjo LNG-terminala.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.