
Koronakriza je presenetila vse, tudi sistem civilne zaščite, katerega del smo vsi - na tovrstno epidemijo, kot je še ni bilo, ni bil pripravljen. Zato so po prvem valu okužb napovedovali sprejetje novega državnega načrta zaščite in reševanja ob pojavu epidemije oziroma pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh. Na nujnost opozarjajo tudi na lokalni ravni, kjer so se prav tako soočali s težavami v praksi. A načrt je še vedno v usklajevanju.
Na Koroškem ga je regijska izpostava uprave za zaščito in reševanje Slovenj Gradec z novim državnim načrtom 2.0 uskladila 14. avgusta, minuli petek ga je sprejel tudi vodja izpostave.
Nismo vedeli, kako dolgo bo trajalo
"Aktivnosti našega štaba civilne zaščite so ob prvem valu potekale že pred aktiviranjem državnega načrta zaščite in reševanja. Upoštevali smo načela previdnosti, zakonitosti, postopnosti, obvezne in brezplačne pomoči. Že 13. marca smo ta načrt aktivirali in izvedli delni sklic štaba, ki je pomemben, ker nismo vedeli, kako dolgo bo val okužb trajal. Glavne naloge štaba so zagotavljanje delovanja občinskih javnih služb, zdravstvene oskrbe obolelih, oskrbe prebivalcev s pitno vodo, hrano, zdravili, drugimi življenjskimi potrebščinami, zagotavljanje delovanja nujne komunalne infrastrukture, pravilno ravnanje z odpadki in odplakami, posmrtnimi ostanki. Pripravili smo lokacije za začasno namestitev okuženih. Natančno se mora vedeti, koliko ljudi lahko kam damo. Preverili smo verigo živilske oskrbe, pomoč občanov, prevoz zdravnikov, nakup hrane za tiste, ki so v karanteni ali samoizolaciji," našteva Nenad Donau, varstvoslovec, ki na področju civilne zaščite svetuje Občini Mežica.

Delovati morajo občinske javne službe, zdravstvena oskrba obolelih, oskrba prebivalcev s pitno vodo, hrano, zdravili.
Zagotoviti je treba delovanje nujne komunalne infrastrukture, pravilno ravnanje z odpadki in odplakami, posmrtnimi ostanki.
"Novi načrti bi morali biti že zdavnaj pripravljeni, ker tisti, ki so bili, niso zajemali vseh segmentov."