Dobitniki letošnje Nobelove nagrade za fiziko so Britanec Roger Penrose, Nemec Reinhard Genzel in Američanka Andrea Ghez za odkritja o črnih luknjah, so danes objavili v Stockholmu.
Polovico denarne nagrade, ki letos znaša okoli 950 tisoč evrov, sto tisoč evrov več kot prejšnja leta, bo dobil zdaj 89-letni Penrose z univerze Oxford, ki že desetletja raziskuje te skrivnostne pojave v vesolju, ki imajo tako močna gravitacijska polja, da jim ne more uiti nič, ne delci ne elektromagnetno valovanje, kot je na primer svetloba. O takih objektih so sicer začeli razmišljati že v 18. stoletju, a dolgo so bile črne luknje matematična uganka za fizike. Avtor splošne teorije relativnosti Albert Einstein je predvidel, da dovolj nakopičene mase na majhnem prostoru lahko popači prostor-čas v vesolju in ustvari črno luknjo, ki vase posrka vse, kar se ji približa, a niti sam ni verjel v dejanski obstoj teh teles.
Šele Penrose je leta 1965 z inovativno matematično metodo dokazal, da se črne luknje lahko oblikujejo in da njihov obstoj potrjuje tudi splošna teorija relativnosti. Podrobno jih je tudi opisal - skrivajo točko singularnosti, v kateri ne velja noben znan zakon narave. Penrosov članek še danes velja za enega najpomembnejših prispevkov k splošni teoriji relativnosti po Einsteinu.
Genzel in Ghezova pa prejmeta drugo polovico nagrade za odkritje izjemno masivnega in strnjenega telesa v središču naše galaksije, so pojasnili na švedski akademiji znanosti.
68-letni Nemec, ki deluje na univerzi Berkeley v Kaliforniji, in 55-letna Američanka z univerze Kalifornija v Los Angelesu, sta vodila skupini astronomov, ki sta od začetka 90. let prejšnjega stoletja preučevali območje Strelec A* v središču Rimske ceste. Obe skupini sta s pomočjo največjih teleskopov na svetu odkrili izjemno težek nevidni objekt, ki k sebi vleče zvezde v svoji okolici. Na tem območju, ki je manjše od našega osončja, je nakopičenih za okoli štiri milijone Sončevih mas.
Genzel in Ghezova sta razvila metode za opazovanje središča galaksije skozi velike oblake medzvezdnega plina in prahu in izdelala tudi edinstvene instrumente.
Kako nastane črna luknja, je nakazalo tudi odkritje nevtronskih zvezd - ostankov masovnih zvezd, potem ko ugasnejo in se sesedejo same vase. Znanstveniki se strinjajo, da je taka supermasivna črna luknja v središču velike večine galaksij. A tudi danes ostajajo številna vprašanja o črnih luknjah še vedno neodgovorjena, je ob današnji razglasitvi nagrajencev poudaril vodja Nobelovega odbora za fiziko David Haviland.
Andrea Ghez je šele četrta ženska, prejemnica Nobelove nagrade za fiziko, in 54. nobelovka sploh. Le ena ženska je nagrado dobila dvakrat, Marie Curie leta 1903 za fiziko in leta 1911 za kemijo.
