Majniško deklaracijo, ki jo je pred tridesetimi leti na Kongresnem trgu v Ljubljani prebral Tone Pavček, so podpisali Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, Slovensko krščansko socialno gibanje, Socialdemokratska zveza Slovenije, Univerzitetna konferenca ZSMS in Društvo slovenskih skladateljev.
"Prelomni dogodki so privedli do prvih svobodnih demokratičnih volitev in pozneje do osamosvojitve Slovenije. Besedilo deklaracije je opozarjalo na prelomnost takratnega zgodovinskega trenutka. Podpisniki listine so takrat javnosti in oblastem sporočili, da želijo živeti v samostojni državi slovenskega naroda, v kateri bi samostojno odločali o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope. Zahtevali so tudi demokracijo, ki vključuje politični pluralizem," je kot slavnostni govornik na današnjem sprejemu za udeležence takratnih prelomnih trenutkov dejal Dimitrij Rupel, eden od soavtorjev deklaracije.
Janšo povabili, Bavčarja ne
"Če je razpad Jugoslavije 100-odstotno dejstvo, pa to ne velja za uresničitev demokracije," je poudaril Rupel. Slovenska demokracija je danes po njegovem obremenjena z mnogimi pomanjkljivostmi, predvsem pa v zvezi z izključevanjem posameznikov in skupin, s katerimi se vladajoča koalicija ne strinja, ter s sistemom nagrajevanja v javni upravi.
Sprejema pri Pahorju so se udeležili številni udeleženci in spremljevalci demokratičnih procesov, ni pa bilo Janeza Janše, enega od osrednjih likov takratnega preloma s starim socialističnim režimom, četudi je bil vabljen na dogodek. Manjkal je tudi Igor Bavčar, danes arestant na Dobu, ki je ob aretaciji Janeza Janše leta 1989 ustanovil odbor za varstvo pravic Janeza Janše, saj ga iz urada predsednika republike niso povabili.
Zato pa je Bavčar le dve uri pozneje lahko danes nastopil v Muzeju novejše zgodovine, kjer so se po 30 letih srečali udeleženci javne seje Predsedstva republiške konference ZSMS, v okviru katere je potekal znameniti shod v podporo četverici JBTZ. "Javna in razširjena seja Predsedstva RK ZSMS" je bila v resnici veliko javno zborovanje v podporo Janezu Janši (tudi obeležitve tega dogodka se Janša danes ni udeležil) in drugim obtožencem v aferi JBTZ. "Kar ostaja danes v spominu kot srečanje na Kongresnem trgu, je Majniška deklaracija. Toda množičnih zborovanj ne bi bilo, če se ne bi zgodile aretacije Janše, Tasiča, Borštnerja in obtožba Zavrla," je poudaril organizator obletnice in aktivni udeleženec dogodkov izpred 30 let, Jožef Školjč. Zborovanje so oblasti prepovedale, vodstvo ZSMS pa je veliko manifestacijo slovenske alternative rešilo tako, da je zborovanje prijavilo kot javno sejo Predsedstva Republiške konference ZSMS.
"Vsega še nismo dosegli"
Zborovanje je v slovenski javnosti danes najbolj znano po Pavčkovem branju Majniške deklaracije. Igor Bavčar, ustanovitelj odbora za varstvo človekovih pravic, ki je bil najmočnejša organizacija civilne družbe v obdobju slovenske pomladi, je 30 let po teh prelomnih dogodkih poudaril, da "danes imamo novo državo in nov sistem, a da vsega še nismo dosegli": "Vedno znova se srečujemo z nekimi obrati, ki niso samo slovenski, ampak so lahko epohalno evropski - nekaj, kar je vedno treba imeti pred seboj, ko govorimo o sistemu oblasti, neodvisnosti sodstva. In s tem smo bili soočeni pred 30 leti."
