Nekatera nemška podjetja so že zmanjšala proizvodnjo, v Avstriji odklop od ruskega plina lahko ogrozi cele panoge

V najpomembnejših partnericah slovenskega gospodarstva zaradi vojne v Ukrajini in sankcij proti Rusiji svarijo pred drastičnim poslabšanjem gospodarskih razmer, recesijo. Vodilni ekonomisti, ki svetujejo nemški vladi, so novembra lani še napovedovali, da bo letošnja gospodarska rast v Nemčiji dosegla 4,6 odstotka, zdaj so to napoved znižali na 1,8 odstotka. "Vojna dodatno vpliva na dobavne verige, ki so zaradi pandemija covida-19 že obremenjene. Hkrati pa podjetja in zasebno potrošnjo obremenjujejo visoke cene zemeljskega plina in nafte," pravi član svetovalne skupine, profesor Achim Truger.

Bistveno slabše so tudi nove napovedi za nemško industrijsko proizvodnjo. "Nemška industrija se boji, da se bodo podjetja zaradi visokih cen energije ali zaradi ruske ustavitve izvoza energetskih surovin znašla v eksistenčnih težavah," opozarja Joachim Lang, direktor nemškega zveznega združenja za industrijo. Nekatera energetsko intenzivna podjetja so zaradi visokih stroškov za plin in električno energijo že bila prisiljena omejiti svojo proizvodnjo.

Vodilni ekonomisti opozarjajo, da njihova najnovejša napoved zaradi "zelo velike negotovosti" ni dokončna. "Nemčija je močno odvisna od ruske oskrbe z energijo. Če se te dobave ustavijo, obstaja tveganje, da bo nemško gospodarstvo zdrsnilo v še globljo recesijo, inflacija pa se bo še povečala," razlaga članica skupine, profesorica Monika Schnitzer.

Strašljive številke tudi pri najbolj optimističnem scenariju

Nič boljše niso napovedi za Avstrijo. Analitiki na dunajskem inštitutu za gospodarske raziskave (Wifo) so še decembra za letos napovedovali gospodarsko rast v višini 5,2 odstotka, zdaj so jo znižali na 3,9 odstotka. Ustavitev dobav ruskega plina in nafte bi avstrijsko gospodarstvo pahnilo v recesijo. Če Avstrija ne bo več dobivala poceni plina iz Rusije, je ogrožen obstoj celih industrijskih panog, pravi prvi mož inštituta Wifo Gabriel Felbermayr.

Za Italijo je državni statistični urad ISTAT v tem tednu objavil, da bo zaradi zadnjega dviga cen energentov letošnja gospodarska rast za 0,7 odstotne točke nižja od napovedi. Italijansko druženje delodajalcev je svojo napoved za letošnjo gospodarsko rast v višini 4,1 odstotka, ki so jo objavili oktobra lani, znižalo na 1,9 odstotka. Ta napoved velja pod predpostavko, da se bo vojna v Ukrajini končala junija. "Tudi pri najbolj optimističnem scenariju so številke strašljive, zelo strašljive," je novinarjem povedal vodja Confindustrie Carlo Bonomi. Italijanska vlada po informacijah Reutersa pripravlja znižanje svoje napovedi rasti za leto 2022 s 4,7 odstotka na 2,8 odstotka ali 2,9 odstotka.

Dobri kazalniki za prvo četrtletje

Slovensko gospodarstvo ogrožajo predviden padec tujega povpraševanja (delno z ruskih trgov in še bolj s trgov jedrne Evrope, še posebno nemškega trga), povečanje cen ključnih inputov, hrane in tudi kapitala ter tudi morebitne količinske omejitve pri dostopnosti do energentov, pojasnjuje dr. Maks Tajnikar, profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti. Izpad izvoznega povpraševanja sama podjetja lahko delno nadomestijo s preusmeritvijo na nove trge (na začetku 90. let so to naredila zelo hitro), država pa bi morala narediti vse, da se ogromne denarne rezerve prebivalstva in podjetij, ki že nekaj časa ždijo na bankah po ničelni obrestni meri, spremenijo v investicije, predlaga Tajnikar.

Nemčija, Italija in druge članice EU z visoko odvisnostjo od uvoza ruskih energentov si popolnega odklopa plina na kratek rok ne morejo privoščiti. "Če parafraziram nemškega ekonomista Hansa-Wernerja Sinna, gre za evropski energetski fiasko," nam je povedal dr. Anže Burger, profesor na ljubljanski fakulteti za družbene vede. Za Nemčijo se po njegovih besedah ocene o upadu bruto domačega proizvoda (BDP) v različnih scenarijih za zmanjšanje uvoza energentov iz Rusije gibljejo med 0,2 odstotka in 6 odstotki (ocena inštituta Ifo) in 3 odstotki (študija Bachmann s sodelavci). Zaradi močne odvisnosti slovenskega izvoznega sektorja od nemškega gospodarstva lahko po Burgerjevih besedah nekoliko nižje negativne učinke kasneje pričakujemo tudi v Sloveniji.

Na GZS so po besedah prvega ekonomista Bojana Ivanca v spomladanski napovedi upoštevali, da se bo gospodarska rast v območju evra letos znižala na 3,5 odstotka, kar pomeni za Slovenijo okoli 5,5-odstotno realno rast izvoza blaga in storitev. Oceno gospodarske rasti za Slovenijo so znižali s 4,4 odstotka na 3,7 odstotka predvsem zato, ker pričakujejo nekoliko nižjo rast realne potrošnje gospodinjstev kot posledico visoke splošne rasti cen. Ob tem bo na razpoložljiv dohodek ugodno vplivala dohodninska reforma, pričakujejo tudi večjo rast bruto plač v zasebnem sektorju (5,7 odstotka). Rast investicij bo visoka, pri 7,5 odstotka. Povprečna rast potrošniških cen bo dosegla 5,2 odstotka, kar je velik popravek navzgor glede na jesensko napoved (2,1 odstotka). Zadnji val dviga cen surovin in energentov so pri tem na GZS že upoštevali. Ivanc še izpostavlja, da so podatki o poslovanju gospodarstva v 1. četrtletju letos relativno dobri. Kazalniki nabavnih menedžerjev se niso pomembno znižali, rast zaposlovanja v območju evra in v Sloveniji se nadaljuje.