V cerkvah po državi so danes slovesne maše. V najbolj obiskanem slovenskem romarskem središču na Brezjah je osrednjo mašo vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Maša pred baziliko in narodnim svetiščem Marije Pomagaj se je začela ob 10. uri. Zore se je v pridigi seveda ozrl na pravkaršnjo naravno katastrofo: "Najprej potrebujemo praznik zaradi stisk, ki smo jih doživljali v zadnjih dnevih in jih mnogi še vedno doživljajo. Ko se je zdelo, da je v naravi zmaj ušel z verige, in je grozilo, da bo požrl vse, kar je našel na poti. Koliko klicev se je v teh dnevih in nočeh dvigalo k nebu, koliko prošenj je slišal Bog; pa tudi kletev in besed obupa. /.../ Potrebujemo ta praznik, ker potrebujemo upanje in ker potrebujemo potrditev, da Bog tudi v časih teme, groze in strahu ostaja ljubezen, ki nas vodi v izpolnitev, v nebesa. Naj nam Marija poda roko, da ne bomo hodili sami."
"Potem pa potrebujemo današnji praznik, ker doživljamo, da se je nad človeštvom razdivjalo neurje, ki grozi, da bo pod seboj poteptalo temeljne vrednote človečnosti," je nadaljeval ljubljanski nadškof, aludirajoč na za mnoge kontroverzni predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.
"Človeški pogled se je nevarno zožil. Bolj ali manj vidi tisto, kar mu koristi in ga potrjuje v 'ošabnih mislih njegovega srca'. Njegov jaz je postal merilo vsega. Njegov jaz določa, kdo je vreden življenja in kdo ne. Njegov jaz določa, komu dovoliti, da se rodi, in njegov jaz tudi vedno bolj stremi po tem, da bi določil, kdaj naj življenje konča, ker da ni več vredno življenja. Seveda pa ta človekov jaz nikakor noče, da bi njegove želje kdorkoli razumel kot sebične, kot nečloveške, kot predcivilizacijske in seveda tudi predkrščanske. Zato svoja sebična merila zavija v lepe in zveneče besede osebne avtonomije, pravice do razpolaganja s seboj in s svojim telesom in nazadnje še pravice do končanja svojega življenja, da bi s tem končal trpljenje, ki ga težko ali pa ga ne more več prenašati. Pa vendar je takšno razmišljanje, kaj šele takšno ravnanje, nečloveško, predcivilizacijsko in nekrščansko." Tako Zore na Brezjah. Popoldne ob 16. uri bo ljubljanski nadškof vodil še mašo pred romarsko cerkvijo Marijinega vnebovzetja pri Novi Štifti na Dolenjskem.
Ob 9. uri se je začela slovesna procesija po vasi Olimje z blagoslovi ob kapelicah, nato maša, ki jo je vodil celjski škof Maksimilijan Matjaž. Mariborski nadškof Alojzij Cvikl je na Marijino vnebovzetje maševal na Ptujski Gori, koprski škof Jurij Bizjak na Sveti gori pri Novi Gorici, soboški škof Peter Štumpf pri Gradu na Goričkem, novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference (SŠK) Andrej Saje pa v župnijski cerkvi Žalostne Matere Božje v Leskovcu pri Krškem. Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik je praznično mašo vodil v romarski cerkvi Marije vnebovzete na Homcu v nadžupniji Šmartno pri Slovenj Gradcu. Vse maše so se začele ob 10. uri.
Praznik Marijinega vnebovzetja sodi med najstarejše Marijine praznike in prve omembe segajo še v obdobje pred četrtim stoletjem.
Prost dan bodo tako kot ponedeljkov dan solidarnosti številni izkoristili za pomoč pri odpravljanju posledic vremenskih ujm, ki so v začetku avgusta prizadele velik del Slovenije. Na prizadetih območjih je tudi danes pričakovati večje število prostovoljcev, ki pa jih pristojni pozivajo, naj to storijo organizirano.
Na Poljskem dan solidarnosti s Slovenijo
Stanisław Gądecki, poznanski nadškof metropolit in predsednik Poljske škofovske konference, je poljski narod pozval, naj bo 15. avgust dan solidarnosti s Slovenijo, so sporočili iz SŠK.
Vernike je pozval, naj na praznik Marijinega vnebovzetja molijo za Slovence, ki so jih prizadele poplave, in jim "izprosijo upanje, moč in materialna sredstva, potrebna za boj proti posledicam poplav".
Pred cerkvami po vsej Poljski bo organizirano zbiranje sredstev, ki jih bodo prek poljske Karitas namenili tistim, ki jih potrebujejo.
