Čeprav rešitev podnebne krize ni enostavna, pa ne smemo popuščati skušnjavam populizma, je opozorila.
Kot je v uvodnem nagovoru spomnila predsednica države, sta ohranjanje okolja in boj proti podnebnim sprememba med ključnimi nalogami njenega mandata. "Pretekli dve leti sta me utrdili v prepričanju, da so potrebni dogovori in ukrepanje zdaj in to na vključujoč način. V svojih stikih z ljudmi, predvsem z mladimi, zaznavam vedno večjo zaskrbljenost, zanimanje in angažiranost širše javnosti za ohranjanje narave. Ljudje si želimo živeti v zdravem okolju," je izpostavila.
Opozorila je tudi na porast podnebnega skepticizma in zanikanja, ki po njenih besedah zameglita resnično sliko. "Čeprav rešitev podnebne krize ni enostavna, ne smemo popuščati skušnjavam preprostih razlag, populističnih sloganov, ki ne prinašajo rešitev," je dodala Pirc Musar.
Poudarila je, da ugotovitve o podnebnih spremembah po njenem mnenju temeljijo na dejstvih in znanstvenih dognanjih. "Pravzaprav nas preseneča točnost dosedanjih napovedi z edino izjemo, da se te žal dogajajo še hitreje, kot so prvotno napovedovali. Globalne temperature so se že dvignile za skoraj 1,5 stopinje Celzija nad predindustrijsko raven. Prav tako so emisije ogljikovega dioksida v letu 2023 dosegle najvišjo raven v zgodovini. To niso zgolj statistični podatki, to so opozorila," je podčrtala in dodala, da je današnji forum namenjen skupnemu razmisleku o tem, kako obrniti ta trend.
Med ključnimi izzivi izpostavil kakovost zraka
Da potrebujemo povečanje odpornosti na podnebne spremembe in na naravne nesreče, je pred zbranimi poudaril tudi minister za naravne vire Jože Novak. "To pa zahteva spremembo praks, navad, pričakovanj in tudi načinov sobivanja. Pred nami je dolgotrajen proces," je ocenil.
Novak kot rešitev za to med drugim vidi v razvoju in prilagojenem načinu razvoja družbe. "Ljudje se bomo morali navaditi na te ekstremne pojave in se naučiti živeti z njimi," je dejal in dodal, da je mogoče samo z aktivnostjo in preventivo pripomoči k varnejšemu življenju.
Državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl pa je opozoril na to, da pravico do zdravega življenjskega okolja pogosto jemljemo kot nekaj samoumevnega. "Dolgoročna in neomejena gospodarska rast pogosto presega zmogljivosti našega planeta, za to je skrb za okolje bolj kot kadarkoli nujna," je poudaril.
Med ključnimi izzivi na področju stanja v okolju je Vajgl izpostavil kakovost zraka. "Slovenija zlasti ob gozdnatih in podeželskih območjih pogosto daje vtis čistega zraka, a se v resnici soočamo z izrazitimi izzivi v večjih mestih in industrijskih središčih. Predvsem pozimi, ko se začne kurilna sezona, pogosto beležimo visoke ravni prašnih delcev, ki so neposredna posledica kurjenja v individualnih kuriščih, prometu in industriji," je navedel.
V nadaljevanju so se povabljeni strokovnjaki osredotočili na podnebne spremembe in vprašanje uresničevanja mednarodnih zavez Slovenije. Direktorica urada za meteorologijo, hidrologijo in oceanografijo na ministrstvu za okolje Mojca Dolinar je opozorila, da se je v zadnjih 60 letih globalna temperature dvignila za 2,5 stopinje Celzija, do sredine stoletja pa se bo dvignila za vsaj še eno stopinjo. Posledice tega se bodo odrazile v daljših in intenzivnejših vročinskih valovih, na letni ravni pa bo več padavin predvsem na račun zimskih padavin. "Žal pa te zimske padavine ne bodo več v obliki snega oziroma vedno manj," je opozorila.
Potočnik povedal, da je za trenutno krizo kriva netrajnostna raba naravnih virov
Poleg znižanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2040 na ničlo rešitev za zaustavitev trenutnih trendov Dolinar vidi v dobrih ukrepih prilagajanja, pri katerih pa v Sloveniji zaostajamo.
Da bi se morali ukrepi prilagajanja izvajati vzporedno z ukrepi blaženja, pa je prepričana klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Pri tem je opozorila tudi na neusklajenost v posameznih sektorjih pri oblikovanju teh politik. Skrbi jo tudi trenutni trend pisanja novih strategij prilagajanja, saj po njeni oceni dobre strategije v nekaterih sektorjih že, a se žal do sedaj niso izvajale.
O tem, da se bo moral trenutnim trendom zelenega prehoda moral prilagoditi tudi gospodarski sektor, pa je poudaril okoljski ekonomist Jonas Sonnenschein. "Še naprej lahko spodbujamo energetsko intenzivno industrijo, ampak to nas bo zelo drago stalo," je posvaril.
Nekdanji evropski komisar v Evropski komisiji Janez Potočnik pa je povedal, da je za trenutno krizo kriva netrajnostna raba naravnih virov. V okviru tega bi morali najti rešitev za to, kako človekove potrebe zadovoljiti z manj porabe naravnih virov.
Gre za četrti v vrsti predsedničinih forumov, ki potekajo skozi mandat predsednice Pirc Musar in so povezani s strateško pomembnimi temami za prihodnost Slovenije in ljudi.
